Sezona zelenjavnega vrta se počasi preveša v jesensko obdobje. Med rastlinami, ki so še na vrtu, a jim megla in kratki dnevi ne koristijo, so tudi zelišča. Najbolj priljubljena je gotovo bazilika. Čeprav velja za enoletno rastlino, jo lahko tudi prezimimo. To, da bazilika raste v lončkih, je splošno znano, to, da v lončke lahko presadimo tudi baziliko iz vrta, pa ni tako razširjena praksa. A zakaj je ne bi letos izkopali iz vrta in posadili v lončke? S tem sicer enoletne rastline ne boste spremenili v trajnico – čeprav obstajajo tudi trajne sorte bazilike – boste pa podaljšali njen življenjski cikel, tako da bo zacvetela šele proti koncu zime.
Za presaditev pripravimo dovolj velik lonec, da bomo lahko zajeli karseda veliko koreninske grude. Z vilami dvignemo rastlino z zemljo vred in jo previdno posadimo v lonec. Postavimo jo na zelo svetlo mesto, zalivamo vsak drugi dan in baziliko bomo lahko še do zime uporabljali v kuhinji. Idealno je, da jo prenesemo v rastlinjak, kjer bo imela dovolj svetlobe. Še bolj idealno bi bilo, da bi jo pozimi osvetljevali z umetno svetlobo, a to bi bilo precej potratno. V sobi se bo rastlina potegnila, njeni poganjki bodo manjši, listi pa malo manj aromatični, vendar bo še vedno prijeten spomin na poletje.
Uporabite lahko tudi dolge cvetove bazilike, ki so pognali čez poletje, če je niste sproti krajšali. Cvetovi imajo zanimivo strukturo. Posušimo jih preprosto tako, da jih odrežemo, zvežemo v šopek in obesimo. Kot suho cvetje jih kasneje lahko uporabimo za sobne dekoracije, lahko jih tudi vpletemo v božične venčke.
Rožmarin in lovor na hladno, čili na toplo
Poleg bazilike lahko v notranjost presadimo tudi druge začimbe. Seveda so med njimi tudi trajnice, kot sta origano in timijan. V obeh primerih je postopek enak kot pri baziliki, a s to razliko, da ju lahko prihodnjo pomlad ponovno presadimo na vrt. V celinskem podnebju eden in drugi lahko preživita tudi zunaj, a morata biti zaščitena, najbolje v rastlinjaku ali pod polivinilastim tunelom. V notranjost pa je nujno presaditi tudi rožmarin, ki je trajnica, a zunaj ne preživi celinske zime. Pri rožmarinu je pomembno, da pozimi ni v pretoplem prostoru, da ne odganja šibkih poganjkov. Najbolje je, da ga postavimo v hladen, a svetel prostor, denimo garažo ali na stopnišče. Podobno zimsko oskrbo v celinskem podnebju potrebuje tudi lovor, ki pa ga v zimskem času rade napadejo uši.
Izmed mediteranskih zelišč lahko zunaj nezaščiten ostane žajbelj. Pred zimo porežemo mehke poganjke, jih posušimo in uporabimo za čaj, rastlino pa pustimo zunaj. Sicer bo odvrgla vse liste, a spomladi bo na novo odgnala. Prav tako lahko zunaj v loncu pustimo peteršilj. Postavimo ga le v zavetno lego in drobne listke bomo lahko trgali vso zimo.
Čeprav je tvegano, v sobo lahko prenesemo še eno rastlino iz vrta: čilije. Še posebno zato, ker imajo nekatere sorte, predvsem bolj pekoče, cikel rasti daljši, kot je naše poletje, in so zdaj še vedno polne cvetov in majhnih plodov. S presajanjem čilijev je sicer tako, da bi bilo najbolje, če bi jih že spomladi na vrt zakopali v velikih loncih, tako da bi jih zdaj lažje prenesli v notranjost. Tudi za čilije bi bilo priporočljivo, da bi jih preselili v rastlinjak. Sicer je malo verjetnosti, da bodo dozoreli prav vsi že nastavljeni plodovi, a nekaj jih bo gotovo. Ne bodo pa tako intenzivne barve. Nekatere sorte čilijev so dvoletne ali nekajletne, tako da take rastline spomladi lahko ponovno posadimo na vrt in v tem primeru bo letina gotovo obilnejša.