Kavovec, ki pripada družini Rubiaceae, so odkrili pred tisoč leti, menda v Etiopiji. Izvor kave namreč še do danes ni potrjen, je pa morda zanimivo, da so jagode in liste kavovca sprva uporabljali za osvežitev, šele pozneje so ljudje ugotovili, da lahko plodove popečejo, zrna zmeljejo in iz prahu skuhajo napitek.
Zraste tudi do deset metrov visoko
Kot dekorativno sobno rastlino gojijo arabski kavovec (Coffea arabica) predvsem zaradi njegovih prelepih zelenih listov in jagod, ki imajo okus, podoben češnjam. Ta privlačna rastlina, najpogosteje jo gojijo tudi kot zimzeleni grm ali manjše drevo, zraste tudi do tri metre in pol, v ekstremnih razmerah pa doseže višino deset metrov. Precej manjše rasti je pritlikava sorta Coffea arabica nana, hkrati tudi najbolj priljubljena med listnatimi dekorativnimi rastlinami.
Coffea arabica večinoma raste v tropih, na nadmorski višini od 600 do 1800 metrov. Barva listov, ti rastejo nasproti drug drugemu na kratkih pecljih, je svetlo zelena, listi so ovalne oblike z valovitimi robovi. Beli cvetovi rastejo v skupinah vzdolž veje, njihov vonj, ki spominja na kombinacijo jasmina in pomarančnih cvetov, pa bo napolnil vaš prostor. Cvetovi se le kratek čas zadržijo na drevesu, saj se iz njih hitro oblikujejo plodovi. Sprva so ti zeleni, jagode pa postopoma porumenijo. Ko je plod zrel, postane temno rdeče barve. Mnogi verjamejo, da je to barva, ki drevo naredi privlačno. Znotraj trdega ovoja sta semeni.
Rastlina, ki ne potrebuje družbe
Rastlina, ki zahteva zgolj rutinsko nego, ima le eno muho – ni rada v družbi drugih rastlin. Med njeno vzgojo je treba imeti v glavi podatek, da lahko rastlina zraste tudi do tri metre, zato ji je treba zagotoviti dovolj prostora za rast. Da nam ne bo podivjala, jo je treba vsako pomlad dobro obrezati. Za rast potrebuje svetlo mesto, vendar ne na neposredni sončni svetlobi. Najbolj ji ustreza jutranje sonce, zato ji najdemo mesto na vzhodni strani. Ker je arabski kavovec odlično odporen proti visokim temperaturam, ga poleti vzgajamo na prostem, bodisi na terasi, balkonu ali hišnem dvorišču. Pozimi pa naj le počiva, zato ga preselimo v prostor, kjer bo temperatura od 16 do 18 stopinj Celzija.
Rastlina ima rada zmerno vlažna tla, ustreza ji tudi visoka vlažnost, zato ji prostor, ki je centralno ogrevan, ne bo ustrezal. Zalivamo jo s postano vodo, več v poletnih mesecih, ko jo občasno tudi škropimo. Pozimi zalivamo manj. Nič hudega ni, če se zemlja med enim in drugim zalivanjem nekoliko posuši. Da bo rastlina lepo rasla, ji redno dodajamo gnojila. Vsaki dve leti jo spomladi presadimo v večji lonec, poln humusa in kiselkaste zemlje. Če vam začnejo z rastline odpadati listi, jo prestavite na svetlejše mesto. In nasprotno: če so listi suhi na obodu, jo prestavimo z neposrednega sonca. Če so listi porumeneli, jih enostavno odrežemo. Če se listi začnejo sušiti oziroma razpadati, je rastlini prevroče. Takrat jo prestavite na hladnejše mesto.
Zagotovo ste se vprašali, ali nas po uspešni vzgoji čaka tudi obiranje kavnih jagod. Idealne razmere omogočijo rastlini, da zacveti. Kljub vsemu potrebuje za cvetenje od tri do pet let in le nekaj od teh cvetov bo na koncu dejansko oblikovalo plodove, ki vsebujejo zrna kave. Morda res ne boste dobili zrnja za polno kavno skodelico, boste pa dobili tistih nekaj zrn, ki jih boste lahko za zabavo popražili, zmleli in jih tudi skuhali v džezvi.
