Tožilstvo Bosne in Hercegovine je poklicalo na zaslišanje predsednika Republike Srbske Milorada Dodika kot osumljenega v povezavi s pripravo in izvedbo nedeljskega referenduma, ki je potekal kljub prepovedi ustavnega sodišča BiH. Poziv k zaslišanju je prvi konkretni ukrep oblasti v BiH ali tujini po referendumu, ki je v državo prinesel bojazen o nadaljnji politični destabilizaciji.
Prebivalci Republike Srbske so v nedeljo z ogromno večino glasovali za to, naj 9. januar ostane praznik te entitete. Sodeč po uradnih rezultatih je tako odločitev podprlo 99,81 odstotka udeležencev. Vendarle pa pobudniki niso bili najbolj zadovoljni z udeležbo, ki je bila 55,75-odstotna. Hrvati in muslimani so referendum bojkotirali, očitno pa na volišča ni prišel tudi precejšen del Srbov, ki jih je v entiteti štiri petine. »Udeležba je daleč pod tisto, ki so jo organizatorji pričakovali. Samo če bi bila vsaj 75-odstotna, bi to Dodiku dalo neko argumentacijo in politično moč,« je na svojem blogu ocenil banjaluški politični komentator Slobodan Vasković, sicer kritik Dodika.
Referendum kot priprava terena?
Toda rezultat referenduma je pričakovan, zato je bilo po nedeljskem zaprtju volišč v ospredju vprašanje, kaj se bo zgodilo sedaj in ali bo kdo nosil posledice za kršenje odločitve ustavnega sodišča. To je namreč prepovedalo referendum in presodilo, da bi bilo praznovanje dneva Republike Srbske na 9. januar, ko so Srbi na Palah leta 1992 razglasili neodvisnost predhodnice današnje entitete, v nasprotju s pravicami Hrvatov in muslimanov. A to še zdaleč ni prvo nespoštovanje najvišjega sodišča BiH – njegov predsednik Mirsad Ćeman je pred časom opozoril, da je v vsej državi neizpolnjenih 92 razsodb.
Dodik je še v nedeljo dejal, da se ne boji aretacije, s tožilstva pa so sporočili, da ima primer referenduma prednostno obravnavo. Je pa sodni in tožilski svet prav danes odprl disciplinski postopek proti glavnemu tožilcu BiH Goranu Salihoviću. Očitajo mu vrsto kršitev, sam pa pravi, da se mu maščujejo, ker je odprl preiskavo proti Dodiku.
Vse to dogajanje negira ocene, da bo referendum hitro padel v pozabo. Nekateri analitiki in politiki pravijo, da je bil bolj kot prazniku namenjen utrjevanju institucije referenduma v Republiki Srbski, da bi v prihodnje lahko organizirali nove – na koncu tistega o samostojnosti. »Ta referendum je preizkušanje terena za neke prihodnje referendume,« pravi Šefik Džaferović, namestnik predsednika spodnjega doma parlamenta.
