Na zadnjo avgustovsko nedeljo se je skupina Avstrijcev že navsezgodaj odpravila na Pohorje. S kombijem so se pripeljali k smučišču Kaštivnik na Kopah in iz njega naložili tri neregistrirane motorje za motokros. Zajahali so jih in se z njimi pognali po pobočjih Pohorja – po naravnem okolju, kjer je vožnja s tovrstnimi vozili kakopak strogo prepovedana. Početje motokrosističnih »turistov« je opazil domačin. Poklical je policijo, ki je še pravi čas prispela na hrib. Prijela je kršitelje in vsakemu izrekla kazen 500 evrov.
V Avstriji kazen do 3630 evrov
Ne preseneča, da so se avstrijski motokrosisti odločili za izlet k nam. Razlog seveda ni ta, da je Slovenija domovina novopečenega svetovnega prvaka Tima Gajserja. Čez mejo je že znano, da pri nas peša nadzor nad vožnjami v naravnem okolju, sorazmerno nizke so tudi zagrožene kazni. Tistemu, ki ga pri naših severnih sosedih zalotijo pri takšnem ilegalnem početju, grozi globa v višini do 3630 evrov, nam je razložila Eva Unger iz pravne službe avstrijskega avtomobilskega kluba OEMTC.
»V slovenskih gozdovih doživljamo pravcati motoristični turizem iz Avstrije, Madžarske in od drugod,« je ogorčen ekotoksikolog, okoljevarstvenik in lovec Boris Kolar. »Nesprejemljivo je, če nekdo v iskanju samega sebe izvaja hobi, ki trajno prizadene in posredno povzroči izumrtje določenih živalskih vrst, ki so si pred sto tisoč leti v naših gozdovih našle zatočišče. Na Pohorju so tako ogroženi divji petelin, ruševec in gozdni jereb.« Glasni motorji jih preženejo in posledično povzročajo manj uspešno gnezdenje. Če se to z leti ponavlja, populacija upada in na koncu izgine.
Podobne težave pozimi povzročajo motorne sani. »S tem ko se en 'junak' zapelje s sanmi po celcu, lahko povzroči ogromno dolgoročno škodo, o kateri se mu niti ne sanja. Jelenjad se namreč pozimi zateče v visok sneg in tam miruje, da varčuje z energijo. Če se te živali prestraši in spravi gibanje, potrošijo več moči in imajo posledično večje potrebe po hrani. Zato začnejo lupiti drevesa, ki jih lahko poleti napadejo zalubniki.«
Inšpektorji letos ujeli 45 kršiteljev
»Nadzor je po izkušnjah učinkovit le takrat, kadar se izvaja ob pomoči policije in kadar je pričakovati največ kršitev. To pa je zunaj rednega delovnega časa in ob koncih tedna,« poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In četudi med tem nadzorom zapazijo kršitelja, ga je težko prijeti ali identificirati, saj so motorji praviloma neregistrirani, vozniki pa so zaščiteni s čeladami. Kadar v gozdovih zagledajo policijo, velikokrat ne upoštevajo ukaza policije in se ne ustavijo, temveč pobegnejo.
Tu pa tam pa kdo od njih vendarle zapelje v past. Po podatkih kmetijskega ministrstva so inšpektorji lani izdali 26 odločb o plačilu globe zaradi kršitve zakona o ohranjanju narave ali zakona o gozdovih. Letos pa je moralo globo plačati 45 ujetih kršiteljev.
Med kršitelji večinoma domačini
Policijske statistike so manj pregledne, saj pod isto kategorijo uvrščajo vse kršitelje, ki so se z motorji ali štirikolesniki vozili v naravnem okolju, pa tudi tiste, ki so jih kaznovali zgolj zato, ker so avtomobil nepravilno parkirali ob gozdu, denimo v času neke veselice. Vseh teh kršitev je bilo lani 376, do začetka septembra letos pa 244. Največ kršitev policisti zaznavajo na območju Štajerske in Koroške, večina kršiteljev pa je domačinov.
Na policiji pa imajo ločeno statistično postavko za organizatorje voženj z vozili na motorni pogon v naravnem okolju. Lani so prijeli tri, letos pa dva. Zakon o ohranjanju narave za te kršitve določa globo v višini od 100 do 300 evrov, če pa vožnje organizira podjetje ali podjetnik, se lahko kazen povzpne tudi do 10.000 evrov. »Ocenjujemo, da podobnih dogodkov, kot smo ga zaznali na Kaštivniku, ni veliko, saj so bile vse globe v zvezi z organiziranjem vožnje v naravnem okolju letos izrečene slovenskim državljanom,« še sporočajo iz generalne policijske uprave. Policija pa se sooča še z enim problemom. Dogaja se, da poskušajo jezni lastniki gozdov ali drugi ljubiteljski »naravovarstveniki« samoiniciativno preganjati voznike dvokoles iz naravnega okolja in jim zato med drevesi nastavljajo pasti. Takšno početje utegne imeti znake kaznivega dejanja, opozarja Bojan Kos iz Policijske uprave Kranj.
Uporabnikom vozil na gozdnih oziroma drugih površinah v naravi Kos svetuje, naj s svojim početjem ne kršijo predpisov, aktivnosti pa izvajajo samo na za to namenjenih prostorih oziroma površinah. »To ne bo dobro delo le okolju in okoliškim prebivalcem, temveč tudi adrenalina željnim avanturistom,« je zapisal. »Če se pri svojem početju v naravnem okolju, ki za to ni namenjeno, poškodujejo, je pomoč reševalcev običajno razmeroma daleč, verjetnost, da bi jih ti po klicu na pomoč hitro našli, pa je zelo majhna.«
