Na koprskem sodišču poteka sojenje direktorju Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) Sebastjanu Koklu, ker naj bi ŠOUP pod njegovim vodstvom na sporen način spremenila statut tako, da je lahko prav Kokl s predsedniškega mesta ŠOUP presedlal na direktorsko mesto. Medtem ko nekdanji vršilec dolžnosti direktorja Patrik Peroša trdi, da so študentski poslanci novi statut potrdili, je predsednica študentskega zbora Mirela Čanić pričala, da je bil študentski zbor nesklepčen in o statutu sploh ni odločal.
Kaj se je v resnici dogajalo, vedo le oni sami in prav to je ključni problem, ne le primorske, pač pa vseh študentskih organizacij: netransparentnost delovanja in sumljive poslovne odločitve. Proti Koklu poteka tudi predkazenski postopek, v katerem je obtožen, da je s ponarejanjem listin prišel do položaja direktorja, tam pa z zlorabo položaja in vnovičnim ponarejanjem listin na račun svojega podjetja nakazal kup denarja, študentski organizaciji in njenim zavodom pa izstavljal fiktivne račune za svetovanje. S tem naj bi si neupravičeno pridobil več deset tisoč evrov koristi.
Transparentnost in namenska poraba denarja
Da bi takšne prakse preprečili, je odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino že opravil javno predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o skupnosti študentov, po kateri bi Študentska organizacija Slovenije postala pravna oseba javnega prava. S tem bi bilo njeno delovanje bolj transparentno, podvržena bi bila kontroli računskega sodišča, komisije za preprečevanje korupcije (KPK), zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
S spremembo zakonodaje bi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in njene organizacijske oblike postale pravne osebe javnega prava in hkrati tudi predmet rednih revizij računskega sodišča. Predlog, pravi Matej Tašner Vatovec (ZL), ne posega v avtonomijo študentskega organiziranja ali porabe njihovega denarja – tega je 11 milijonov evrov na leto. »Uvaja le transparentno in namensko porabo javnih sredstev ter transparentno volilno kampanjo pri izbiri predstavniških organov,« je dejal. A v državnem zboru so se zbrali tudi skoraj vsi nasprotniki sprememb sedanjega ohlapnega statusa študentskih organizacij, zato so se glasovi za transparentne spremembe pravzaprav izgubili v množici nasprotujočih.
Proti so tisti, ki so sedeli v študentskih organizacijah
Predsednik ŠOS Klemen Balanč meni, da spremembe posegajo v njihovo avtonomijo in trdi, da se kot osebe javnega prava vedejo že zdaj, pri čemer je izpustil, da to počno samo takrat, ko to ustreza njihovim interesom. »Novela ne prinaša nobene nove rešitve,« je trdil v državnem zboru. Oglasili so se tudi predstavniki študentskih klubov iz vse Slovenije, Zveze Škis, športnih zvez, organizacij in zavodov, ki sodelujejo s študentsko organizacijo, in nasprotovali spremembam.
Spremembe podpirajo na KPK, na računskem sodišču in v uradu informacijskega pooblaščenca, nista pa jim naklonjeni vlada in največja koalicijska stranka, je povedal pobudnik sprememb Jure Novak iz Iskre. V SMC uradno menijo, da je bilo o noveli premalo javne razprave, vlada pa je prepričana, da so predlagane rešitve že urejene v sedanjem zakonu o skupnosti študentov, ki je, kot smo že pisali, precej luknjast in nejasen.
Sicer pa tako v vladi kot v SMC ustroj in konkretno poslovanje študentskih organizacij najbrž dobro poznajo, navsezadnje je na pomembnih mestih v vladi, državnem zboru in izvršnem odboru stranke vsaj nekaj nekdanjih vidnih študentskih funkcionarjev. Nejc Brezovar, član izvršnega odbora SMC in državni sekretar pri ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju ter nekdanji svetovalec v Cerarjevem kabinetu, je bil pred leti predsednik študentskega sveta in »svetovalec predsedstva« ljubljanske študentske organizacije. V tem predsedstvu je takrat sedel Jernej Štromajer, ki zdaj sodeluje s stranko SD. Rok Hodej, zaposlen v Cerarjevem kabinetu in odgovoren za komuniciranje z mediji, pa je bil pred časom predsednik ljubljanskega študentskega zbora. Med poslanci SMC je tudi Izidor Shaker Kamal, nekdanji predsednik zveze Škis.
