Cilj Evropske investicijske banke (EIB) je imeti pisarne v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji. Tako naj bi se še izboljšalo sodelovanje EIB s Slovenijo, ki je sicer v lanskem letu doseglo rekordne vrednosti. EIB je namreč za projekte pri nas namenila 798 milijonov evrov, finančna sredstva pa so bila razpršena na vse panoge gospodarstva. »EIB kot banka EU podpira politične cilje EU, hkrati pa se glede na opredeljene gospodarske prioritete in potrebe odziva na povpraševanje trga. Lokalna pisarna bo omogočila še bolj intenzivno komunikacijo in sodelovanje predvsem z zasebnim sektorjem,« pričakujejo na finančnem ministrstvu.
Lani rekordna raven posojil
V zadnjih desetih letih je EIB s subjekti iz Slovenije podpisala za več kot štiri milijarde evrov poslov. Med prioritete je v preteklih letih uvrščala predvsem financiranje avtocestnih odsekov, energetike, energetske obnove stavb in financiranje srednjih in malih podjetij. EIB je lani nekatere svoje načrte že udejanjila. Z Darsom so namreč podpisali pogodbo o posojilu v višini 145 milijonov evrov za financiranje avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje in nekaterih drugih nedokončanih avtocestnih odsekov. Prav tako so bila odobrena ugodna posojila za posodobitev elektromehanske avtocestne opreme za izboljšanje varnosti. 133 milijonov evrov posojil se je steklo tudi za programe distribucije elektrike, z 20 milijoni posojil pa so pomagali malim in srednjim podjetjem. Dodatnih 50 milijonov za mala in srednja podjetja so Sloveniji ponovno namenili letos, ko so z lokalnim partnerjem SID banko podpisali ustrezno pogodbo. Sredstva so namenjena financiranju občinskih projektov s področja infrastrukture, energetske učinkovitosti in okolja. Kaj bodo nove (stare) prioritete EIB v Sloveniji, včeraj na sedežu banke niso hoteli razkriti. Dejali so le, da za obseg posojil ne obstajajo kvote, o dodelitvi posojil za posamezne sektorje gospodarstva pa se odločajo glede na povpraševanje.
Spodbujanje sodelovanja v Junckerjevem skladu
Pisarna EIB v Sloveniji bo namenjena tudi svetovanju državi in podjetjem, ki bi želeli izkoristiti finančni mehanizem Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Tega je za zagon gospodarstva in novih delovnih mest ustanovila Junckerjeva komisija. Gre za zamisel, da za odobrene projekte javno-zasebnih partnerstev (predvsem infrastrukturne, energetske, na področju digitalizacije...) EIB podeli posojilo, evropski proračun pa prevzame jamstvo za posojilo, če bi projekt spodletel. Ne gre torej za nepovratna sredstva, temveč za posojilo.
Slovenija doslej sicer še ni poskušala prijaviti nobenega projekta za financiranje s pomočjo EFSI. Po naših informacijah podjetja od tega finančnega mehanizma odvrača predvsem ugotovitev, da ne gre za nepovratna sredstva.
EFSI je sicer eden od potencialnih virov financiranja za drugi tir med Divačo in Koprom. A kot je pred dnevi v parlamentu povedala evropska komisarka za mobilnost in promet Violeta Bulc, Slovenija na njenem področju za sofinanciranje EFSI ni prijavila nobenega projekta.
Podpisane pogodbe EIB v Sloveniji od leta 2011 do 2015 (v mio. €)
EIB
PODATKI
798
620
480
335
111
2014
2012
2013
2015
2011
