Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ob Bohinjskem jezeru je prvi objekt v državni oziroma občinski lasti, ki bo celostno energetsko prenovljen. Zagotovitev njegove energetske učinkovitosti ter prijetnejšega bivanja šolarjev in drugih obiskovalcev bo po besedah vršilke dolžnosti direktorice CŠOD Alenke Kovšca stala okoli tri milijone evrov. Iz evropskih sredstev bo v tej vsoti energetski obnovi namenjenih 325.000 evrov, zasebni partner Petrol, d. d., pa je dodal še 350.000 evrov.
Objekt v Bohinju že ima novo streho, dobil pa bo tudi novo fasado, okna in vrata. Njegovi obiskovalci se bodo po novem greli z energijo lesnih sekancev, ne več s kurilnim oljem, temne noči pa bodo razsvetljevala varčna svetila. Ko bo zunaj dovolj toplo, da stavbe ne bo več treba ogrevati, bodo sanitarno vodo ogrevali s pomočjo toplotne črpalke. Žal pa si z energijo sončnih celic ne morejo pomagati, saj bi je na tej lokaciji zbrali premalo.
Vse našteto pa naj bi letne stroške za porabo energije močno znižalo. Trenutno so ti vsako leto znašali okoli 56.000 evrov, po novem pa naj bi se spustili kar na dobrih 12 tisočakov, obljubljajo v Petrolu.
Obnovo potrebuje večina podobnih stavb
Podobne celostne prenove bodo v pilotnem projektu, ki so ga pripravili na ministrstvu za infrastrukturo, deležna še sodišča v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah. Z njimi bodo preverili, ali so si model energetske prenove stavb ustrezno zastavili, potem pa naj bi vsako leto prenovili še objekte, ki bodo sofinancirani z 20 milijoni evrov iz evropskih sredstev. Prednost bodo po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Klemna Potiska imeli tisti, ki imajo največji potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti. Tovrstne obnove potrebnih pa je ogromno. »Več kot 70 odstotkov zgradb v državni in občinski lasti je bilo zgrajenih pred letom 1980, ko še ni bilo današnjih gradbenih standardov,« opozarja državni sekretar.
Dela v bohinjskem centru šolskih in obšolskih dejavnosti naj bi se končala spomladi prihodnje leto. Kovščeva si želi, da bi v prihodnje celostno energetsko obnovili tudi center Soča v Tolminu in Burja na morju. »To so največji porabniki energije, v katere je treba celovito poseči.« Sicer pa v Sloveniji deluje 24 centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, v katerih preživi dneve več kot 100.000 šolarjev na leto, za njihovo večjo energetsko učinkovitost pa zadostujejo tudi delne prenove.
Zaradi porušene brunarice na sodišče
Bohinjski tako imenovani mladinski dom v sklopu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti deluje od leta 1966. Povezan je tudi z odmevnim rušenjem črne gradnje brunarice v bližini, v kateri je prebival dolgoletni hišnik doma Dare Kuzmič. Ta je novembra 2013 po rušenju objekta, ki ga je spremljalo 40 policistov, ostal brez strehe nad glavo. Zdaj je napovedal, da bo pravico poiskal na sodišču – najkasneje prihodnji mesec bo vložil kazensko in odškodninsko tožbo proti vsem odgovornim v tem procesu.
Kuzmič poudarja, da se bo med drugim skliceval na sklep evropskega sodišča za človekove pravice, ki izvršiteljem prepoveduje rušenje nedovoljene gradnje, če v njej prebiva nekdo, ki mu to pomeni edino možno streho nad glavo. Prav moratorij za rušenje črnih gradenj v takšnih primerih je slovenski zakon o graditvi objektov doživel le nekaj dni po rušenju brunarice, v kateri je Kuzmič prebival 30 let (njena legalizacija ni bila mogoča). Zato je prepričan, da je bil žrtev političnih izigravanj tako na lokalni kot na državni ravni.
