Po sezoni 2006/07 ste se vrnili k Olimpiji. S kakšnimi občutki?

Olimpijo obravnavam kot svoj klub, zato ne skrivam, da mi vse skupaj godi. Sem Ljubljančan, poleg tega pa imam družino z majhnimi otroki. Olimpija je zame še vedno največji slovenski klub, zato sem zadovoljen, da sem znova tu.

Ko ste pred desetimi leti odšli iz Olimpije, je bil klub v kaosu. Deset let kasneje zgodba ni prav nič drugačna.

Odločil sem se, da se bom ubadal izključno s stvarmi na igrišču in ne z dogajanjem okoli kluba. Naj za to poskrbijo drugi. Tega se bom držal od prvega do zadnjega trenutka.

Ste se hitro dogovorili za sodelovanje?

Ni skrivnost, da je obstajal interes z moje strani, zato so stvari potekale izredno hitro. Dva dni pred podpisom z Olimpijo sem sicer dobil ponudbo Polskega Cukiera in bil z njimi praktično že dogovorjen. A zalomilo se je pri igralskem kadru, saj sem imel določene zahteve, ki jih niso bili pripravljeni izpolniti. Poleg tega z glavo skozi zid v tujino nisem želel riniti.

Niste imeli zaradi nerednih plačil, ki jih navadno najbolj občutijo trenerji, in prisilne poravnave nobenih dvomov pri vrnitvi?

Vse mi je kristalno jasno in vsega se zavedam. Zavestno sem se odločil, da krenem v to zgodbo. Želim si, da dobro delamo, se trudimo, borimo in damo maksimum na parketu. Bomo videli, kam nas bo to pripeljalo.

Kako težko pa je bilo, glede na situacijo v klubu, prepričati igralce, da pridejo v Ljubljano?

Pozno smo šli na trg. Vse skupaj se je začelo dogajati 10. avgusta, 16. smo imeli napovedan že prvi trening. Imel sem ideje in lahko rečem, da so vsi igralci tukaj z mojim blagoslovom. Načrtno smo želeli zamenjati lansko zgodbo. Ostali so le tisti, ki si to zaslužijo. Slovenske igralce, za katere bo marsikdo rekel, da so povprečni, je bilo treba pregovoriti in jim predstaviti, kako sploh razmišljamo.

Kako pa razmišljate?

Razmišljamo tako, da je treba stopiti na realna tla. Če vam bo kdo iz uprave razkril končen znesek, ki smo ga dobili na razpolago za sestavo moštva, vam bo vse jasno. V te fante sicer zaupam, a bomo potrebovali nekaj časa. Pa to nikakor ni izgovor. Prioritete imamo postavljene, a z velikimi besedami ne nameravamo nastopati. Verjetno so vsi trenerji pred menoj sicer poskušali isto, a se bom sam tega lotil na svoj specifičen način. V delo bom vložil vso svojo energijo in znanje, da naredimo dober posel. Morate pa vedeti, da sta oba Američana mlada, Janković ima na primer zgolj 24 let. Najstarejši so Milošević, Bubnić in Mulalić.

Je res, da ste Gregorja Hrovata sami prepričali, da si je zmanjšal pogodbo?

Tega ne bi komentiral, a dejstvo je, da je moral sprejeti drugačne pogoje. Dobil sem znesek, koliko lahko porabim za ekipo, zato je bilo potrebno prilagajanje. O številki ne bi govoril. Le toliko, da je ta daleč najnižja v zgodovini Olimpije. In to tako daleč, da si marsikdo sploh ne predstavlja. Toda to je realnost in s tem se je bilo treba soočiti. Če lahko drugi klubi pravijo, da denar ne igra vloge, in osvajajo naslove, bomo tudi mi tako razmišljali.

Ste imeli ob prihodu kakšne zahteve?

Finančnih nikakor ne. Zahteval pa sem, da lahko vplivam na celoten izbor ekipe. Pri tem nam je glavna stvar spolzela skozi prste. Blazno sem si želel pripeljati Jureta Balažića, če ta ne bi podaljšal pogodbe pri Gaziantepu. Ko to ni šlo, smo se stvari lotili drugače. Niti približno si recimo nismo mogli privoščiti, da bi podpisali z igralci, kot sta Sava Lešić ali Zack Wright. Za predstavo – pet mojih tujcev stane manj, kot sta lani stala Lešić in Wright. So pa igralci željni dokazovanja. Saj sami veste, iz kakšnih klubov so prišli. Oliver iz francoskega Rouena, Jefferson iz Hagna, Bubnić se vrača iz Groningena, Milošević iz Polskega Cukiera, Janković iz Mega Leksa, Mulalić iz Krke...

Govorilo se je tudi o Boštjanu Nachbarju.

Ideja je bila, a je on že zgodaj podpisal za Sevillo.

Ste ne glede na težave zadovoljni s sestavljenim moštvom?

Zadovoljen sem z odnosom, a sem pripravljen na nihanja, padce, globoke luknje. Bodo tudi fantastične predstave, a naša naloga je, da v prvih dveh ali treh mesecih ekipo dvignemo za tisti del sezone, ki bo najbolj ključen – po novem letu. Igralci so čustveni, zato emocij ne bo manjkalo. Pred nikomer ne bomo slačili hlač, a smo hkrati realni.

Kje so slabosti in kje prednosti letošnje Olimpije?

Slabost bo zagotovo neizkušenost, prednost pa, da je ekipa lačna košarke. To niso mrtvi ljudje, mrtve ribe. Imajo svoje mnenje. Treba pa bo izoblikovati karakter.

Kje se je zalomilo z Justinom Robinsonom (Britanec je Ljubljano zapustil po 12 dneh, op. p.)?

Ne vem, kje se je zalomilo. To bi bilo treba vprašati njega. Bil je naš prvi izbor na mestu organizatorja igre. Zalo me je razočaral, saj se ob odhodu ni niti poslovil od ekipe. To je nesprejemljivo. Hvala bogu, da je do tega prišlo tako zgodaj. Naj se vrne v grško Trikalo in tam viha nos.

Je res, da ni želel trenirati po dvakrat na dan?

To sem slišal post festum. Če je temu tako, saj pravim, naj se vrne, kamor se želi.

Ekipa je po dolgem času znova precej visoka. Je bil to del načrta?

To je normalno za tekmovanje na treh frontah. Milošević in Janković sta centra, klasični petici, ki jih vsaka ekipa potrebuje. Treba je imeti tudi globino, saj se le od širine v košarki ne da živeti. Bo pa glede na profil igralcev potrebnega precej dela.

Olimpija bo letos nastopala v treh tekmovanjih – evropskem pokalu, ligi ABA in državnem prvenstvu. Je to sploh izvedljivo?

Ljudje, ki te stvari vodijo in o tem razmišljajo, menijo, da je to izvedljivo, in to moramo sprejeti. Po vsej verjetnosti bo prihajalo do težav z urniki, a mi se bomo potrudili maksimalno. Če bo potrebno in fizično izvedljivo, bomo pa igrali tekme vsak dan. Kdaj trenirati? Tu bo treba stvari pametno vrteti, a o tem trenutno ne razmišljam. Vem le, da na prvo tekmo potujemo v Sremsko Mitrovico in da nato sledi Krka doma. S tem se tudi ne želim obremenjevati, saj bi mi jemalo prepotrebno energijo. Kdaj pa kdaj bo zelo hudo, a to bomo morali preživeti. Tudi če bodo igralci na koncu z močmi, bom od njih v vsakem trenutku zahteval maksimum.

Kaj bo glavni cilj v sezoni?

Da Olimpija igra gledljivo košarko z veliko energije. Želim, da ljudje vidijo, da nam ni vseeno, da se znamo boriti in da znamo igrati kakovostno košarko. Vsem je jasno, da smo v evropskem pokalu avtsajderji, sploh v skupini, v kateri smo. Kakor koli obračamo, bo vsaka zmaga lepa stvar. V ligi ABA pričakujem, da bo štiri ali pet moštev izstopalo, potem pa bo precej gneče. V slovenski ligi pa bomo stremeli k boljšim uvrstitvam, kot jih je Olimpija dosegala v preteklosti.

Omenili ste, da energije na parketu ne bo manjkalo. Zagotovo bo tako tudi ob robu parketa. So igralci sprejeli vaš način vodenja tekem?

Če še niso, pa definitivno bodo. Saj ste lahko videli na pripravljalnem obračunu proti Reggio Emilii (Olimpija je klonila s 85:88, op. p.), da se to prenaša na igrišče. Kdaj nas enostavno ponese in zanese, kar moramo popraviti. A to je logična posledica ekipe, ki jo imamo. Nimamo moštva, ki bi lahko igralo s hladnimi obrazi, saj za to potrebuješ izkušnje. Impulz moramo tako iskati drugje.