Na deželnem kazenskem sodišču v Gradcu so v preteklih tednih potekale intenzivne priprave na proces leta. Ker se bo na glavni obravnavi zvrstilo več kot 130 vabljenih prič, so prenovili porotniško sodno dvorano, med drugim so uredili klančino za invalidske vozičke. Nekateri oškodovanci se namreč ne bodo nikoli telesno opomogli od posledic obdolženčevega morilskega divjanja.
Bilo je sobotno opoldne, 21. junija. V graški pešconi se je sprehajalo na stotine ljudi. Deset minut kasneje je bilo mesto podobno bojišču, ulice pa polne prestrašenih, poškodovanih in mrtvih ljudi. Po Gradcu je divjal tedaj 26-letni Alen Rizvanović, doma iz Kalsdorfa.
Ni bil islamski skrajnež, temveč duševni bolnik
V Avstrijo je prišel leta 1993, star štiri leta, njegovi starši so zbežali pred vojno, ki je tedaj v polnem zamahu vihrala čez njegovo domovino. Bošnjak z avstrijskim državljanstvom, ki se mu nikoli ni povsem uspelo integrirati v okolje, je tistega junijskega dne skušal ubiti vse, kar se mu ni pravočasno umaknilo s poti. Povozil je štiriletnega otroka, ki se je držal za očetovo roko, pa tudi žensko, ki je sedela pred cerkvijo. S polnim plinom je terensko vozilo krmilil po Gosposki ulici do Glavnega trga.
Rizvanović se je vmes ustavil in z nožem napadel več mimoidočih, nato je znova sedel za volan in odpeljal naprej. Ko ga je nazadnje ustavila policijska patrulja, se ni upiral aretaciji. Tragična bilanca: trije mrtvi, štirje z življenjsko ogrožajočimi poškodbami, 19 težko in 27 lažje poškodovanih, 59 ljudi si je življenje rešilo s pravočasnim skokom vstran.
Kmalu je postalo znano, da Gradec ni bil tarča terorističnega napada, kot ga je leto osorej doživela francoska Nica, temveč da je v štajerski prestolnici moril duševni bolnik brez islamističnega ozadja. Rizvanović je ob aretaciji razložil policistom, da se je zgolj branil pred Turki, ki ga naj bi zasledovali.
Sodnemu procesu, ki bo danes doživel uvodni narok, bodo smele v živo prisostvovati zgolj priče in akreditirani novinarji, vsi drugi bodo morali v drugo razpravno dvorano v pritličju graške sodne palače, v kateri bo urejen videoprenos obravnave. Ukrep ni zgolj posledica velikega zanimanja javnosti, za njim tičijo tudi varnostni razlogi.
Na graškem sodišču jih namreč skrbi, da bi glavno obravnavo utegnili zmotiti izgredi. Predvsem na družbenih omrežjih je čez poletje potekala zelo razgreta in občasno tudi verbalno nasilna razprava. Podžgala jo je odločitev tožilstva, da za obdolženca ne bo terjalo izreka zaporne kazni.
Tožilstvo je pridobilo tri psihiatrična izvedenska mnenja o tem, ali je bil Rizvanović sposoben razumeti pomen in posledice svojega ravnanja. Prva dva izvedenca sta imela nasprotujoči si mnenji. Tretji psihiater pa je ocenil, da je storilcu povsem zameglila um neozdravljiva paranoidno-halucinantna shizofrenija. So pa se vsi trije izvedenci strinjali v tem, da je Rizvanović dejanje zagrešil pod vplivom težke duševno bolezni in da obstaja nevarnost, da bi na prostosti utegnil ponovno zagrešiti kaj podobnega.
Župan terja dosmrtno kazen
Ker naj bi grozovito dejanje zagrešil v neprištevnem stanju, bo tožilstvo predlagalo sodišču izrek varnostnega ukrepa varstva in obveznega zdravljenja v ustanovi za duševno bolne storilce kaznivih dejanj. Ta odločitev je doživela buren politični odziv. Župan Gradca Siegfried Nagl, ki je bil tiste sobote priča morilskemu divjanju Rizvanovića, je med drugim terjal, da se obdolženca obsodi na dosmrtno zaporno kazen, ne pa da se ga vtakne v psihiatrično ustanovo. Mestni odbor avstrijske ljudske stranke je celo spisal peticijo ministrstvu za pravosodje, da naj za takšne primere kaznivih dejanj ustrezno spremeni kazenski zakonik.
Po tretjem izvedenskem mnenju so obdolženca premestili iz pripora v graško psihiatrijo, kar pa je tudi povzročilo vznemirjenje, ker tam nimajo forenzičnega oddelka z ustreznimi varnostnimi standardi. Šele sredi junija so ga premestili v primeren zavod v spodnji Avstriji. Rizvanović naj bi se udeležil torkove obravnave, poročajo avstrijski mediji, po oceni psihiatra Manfreda Walzla je namreč obtoženec procesno sposoben.
