Ta teden bo državni zbor obravnaval predlagano novelo zakona o Slovenskem filmskem centru (SFC), ki ga je pred tem že potrdil parlamentarni odbor za kulturo. Predlog med drugim prinaša nov ukrep za spodbujanje filmske produkcije tujih producentov na ozemlju Slovenije. Tujim producentom, ki se bodo odločili, da bodo svoje filme snemali v Sloveniji, bo namreč država povrnila do 25 odstotkov vseh tu nastalih produkcijskih stroškov. Ukrep naj bi poleg pozitivnih kulturnih učinkov okrepil tudi proračun ter slovenskim filmskim delavcem omogočil dostop do dela, dohodka in izmenjave znanj.
Vloge za denarno povračilo bodo obravnavale strokovne programske komisije, upravičenci, ki so lahko pravne ali fizične osebe, pa bodo morali za to izpolnjevati tako finančne in pravne kot kulturne pogoje. Za ukrep je ministrstvo za kulturo v letu 2018 predvidelo milijon evrov, v državnem proračunu pa naj bi to imelo v najslabšem primeru nevtralne učinke, v najboljšem pa bi se lahko nazaj v proračun prek poravnanih davčnih obveznosti in prispevkov steklo 1,4 milijona evrov.
Tuji zgledi vabijo
Vlada se je za ta ukrep odločila na osnovi uspešnih zgledov iz tujine. Dober primer je Madžarska, kjer podoben režim velja že slabo desetletje, kar je našo vzhodno sosedo preobrazilo v priljubljeno destinacijo za snemanje filmov in spodbudilo razvoj filmskih studiev. Samo v okolici Budimpešte jih je pet, vsi premorejo zmogljivosti za snemanje največjih hollywoodskih spektaklov, kakršen je bil lani Marsovec z Mattom Damonom. Vse to produktivno vpliva tudi na domače filmske ustvarjalce, lučkarje, snemalce, fotografe, maskerje, kostumografe, scenske delavce in drugo tehnično osebje, ki se uči od najbolj obrtniško spretnih in izkušenih.
Podoben režim velja na Hrvaškem, ki je pozornost številnih tujih producentov zbudila kot lokacija snemanja televizijskega spektakla Igra prestolov. Hrvaški filmski center denarno povračilo tujim producentom izplača po potrditvi upravičenih stroškov ob dokončanju projekta, višina povračila pa je največ 520.000 evrov, pod določenimi pogoji je višja (denimo prav pri Igri prestolov je bila 1,3 milijona evrov). Za dodelitev morajo projekti prestati tako imenovani kulturni test, ki vključuje uporabo evropskega kulturnega konteksta, sodelovanje ustvarjalcev, zasedbo hrvaških ali evropskih igralcev v glavnih vlogah in ekipi ter uporabo hrvaških studiev in snemalnih lokacij. Podobno predvideva predlog slovenskega zakona. Izvajanje zakona, ki na Hrvaškem velja od leta 2012, je državo stalo 2,2 milijona evrov, iz naslova podprtih produkcij pa je prejela 2,8 milijona evrov v DDV in prispevkih.
Interes zaznan, evidence ni
Znano je, da je Soča pred leti gostila snemanje Disneyjevega filma Zgodbe iz Narnije, jeseni so pri nas film snemali Indijci, Ljubljana, Piran in Bled so bili letos kulisa korejske nadaljevanke... A ne na ministrstvu za kulturo ne na Slovenskem filmskem centru ne vodijo evidence producentov, ki so snemali v Sloveniji. »Producenti SFC ali kateri koli drugi inštituciji niso dolžni poročati o svojih snemanjih v Sloveniji na poenoten način. Nekaj podatkov bi bilo sicer mogoče izluščiti iz javno dostopnih podatkov o rabi javnih površin, vendar so ti podatki glede pokritosti filmskih projektov pomanjkljivi in predstavljajo nereprezentativen vzorec,« pravijo na filmskem centru, kjer bodo skrbeli za izvajanje novega ukrepa. Na SFC pričakujejo, da bo nekoliko bolje po uvedbi finančnih spodbud, ko bodo imeli nadzor vsaj nad tistimi projekti, ki jih bo država sofinancirala.
V javni razpravi o predlagani zakonski noveli so poslanci na matičnem odboru med drugim odprli vprašanje države plačila davkov, saj je treba zagotoviti, da bodo podprti producenti te v resnici plačali v Sloveniji. Poslanci so opozorili tudi na okoljsko vprašanje, saj bi bilo nesprejemljivo, če bi ukrep negativno vplival na naravno ali kulturno dediščino. Ministrstvo za kulturo zagotavlja, da bo za snemanje na okoljsko ogroženih območjih treba pridobiti ustrezna dovoljenja.