Ta del sveta je neverjeten za snemanje v mnogo pogledih, ampak težko rečem, kaj bomo tu snemali v prihodnosti. Mislil sem celo zgraditi studio v Srbiji, ker v Ameriko prihaja snemat veliko evropskih družb, kar pa je zanje drago.
Kaj vas je ustavilo?Denar in to, da tu nikogar ne poznam. Morda sem se s tem ustrelil v nogo, vem pa, da se na območju nekdanje Jugoslavije snema veliko produkcij. Kot izvršni producent, ki dela za globalno družbo, se moram ozirati naokrog, in to po vsem svetu. Cvetoča filmska skupnost je tudi na Madžarskem, a ljudje v Ameriki ne razumejo, da so države, ki so bile včasih del vzhodnega bloka, imele ogromne filmske skupnosti. Večinoma so resda snemali propagandne filme, a so jih snemali ravno toliko kot drugi. V Moskvi so imeli gromozanski studio. Ko sem bil tam leta 1992, tri leta po tem, ko je padel berlinski zid, se spomnim, da sem se sprehajal po njem in se čudil, kako velik je, četudi je bil že star. Imel je vse, zvočne odre, oddelke za garderobo, masko, luči.
Kaj bi morala narediti Slovenija, da bi postala naslednja Romunija?Mislim, da gre samo za izobraževanje ljudi. V Romuniji so na primer snemali Hladni vrh, pa se nihče ni vrnil. Ko smo tu snemali miniserijo Hatfields & McKoys, se je History Channel vrnil, nato so tu snemali še Sons of Liberty, potem pa se ni nihče več vrnil. Jaz sem prišel sem, ker sem bil v položaju, da se lahko prepričal Discovery, da serijo snemamo tu. Verjemite mi, nihče ni želel priti sem. Romunija? O, moj bog. Ni direktnih letov! Ali imajo tam sploh hotele? Bomo morali prinesti adapterje? Kakšna je hrana? Moral sem jim povedati, kaj vse se je snemalo v Romuniji, da je bila tu Glenn Close in da se jim bo finančno splačalo. Prvič smo v studiih Castel snemali miniserijo Hatfields & McKoys in ta miniserija je bila dosežek moje kariere, po katerem bi se lahko mirno upokojil. Zdaj smo spet tu.
Ali lahko od Discoveryja po novem pričakujemo še več igranih serij?Igrane serije so za Discovery nekaj popolnoma novega in stanejo dobesedno desetkrat več od resničnostnega programa. Pri dokumentarnih serijah dobijo 26 ur programa, mi pa porabimo desetkrat več za šest ur programa, tako da izračunajte sami.
Ali se Discovery z igranimi serijami lahko spopada z velikani, kot sta HBO in Netflix?Lahko, a jih pač moramo narediti bolje. Resničnostna televizija gre zdaj skozi turbulence, tako da je edini način, da dobiš nove gledalce, ta, da iščeš nove poti. Morda nikoli ne bomo imeli proračuna, kot ga ima HBO, ki za eno uro Igre prestolov nameni 20 milijonov dolarjev. To bi bilo absurdno. Ampak dva, tri, štiri, pet milijonov na uro programa pa lahko vložimo, če gre za dober projekt. Je pa to za nas veliko tveganje. Ko govoriš o resničnostnem programu v ZDA, kjer je Discovery vodilni, ura programa morda stane petsto tisoč dolarjev. Gre za poslovni model, v katerem so bili zelo uspešni, ampak spreminjajo stvari. Glede na uspeh Harleyja lahko skoraj z gotovostjo rečem, da bo tega še veliko več. To, ali bomo prišli v Slovenijo ali v Srbijo, pa je odvisno od veliko stvari.
S kakšnimi vsebinami se boste ukvarjali v igranih serijah?Kar zadeva Discovery Chanel, bo šlo za resnične zgodbe, teme, povezane z raziskovanjem, znanostjo, svetom, vesoljem, odkritji, tem, kar je Discovery.
Koliko je minilo od ideje do tega, da je bila serija posneta?Idejo za serijo smo potrdili februarja 2015, predvajali pa smo jo zdaj, v septembru. Za kaj podobnega še nisem slišal. V 12 tednih smo imeli 63 snemalnih dni s prvo enoto in še 50 snemalnih dni v drugi enoti, torej 113 snemalnih dni v 12 tednih. Prva enota je posnela začetek in konec dirke z igralci, druga enota pa je kak dan, dva pozneje posnela vse dirkalne prizore.
Ali s to serijo računate na kakšnega emmyja? S Hatfieldi ste bili uspešni tako na Zlatih globusih kot Emmyjih?Pri Hatfieldih je bilo drugače, ker so bili posneti v obdobju, ko še ni bilo toliko odličnih miniserij, zdaj pa vsi snemajo miniserije. Glede na odlično gledanost mislim, da imamo precej dobre možnosti za nominacije, ali bomo nagrade dobili, pa je težko reči. Discovery je na Emmyjih uspešen vsako leto, pri takšni seriji pa je nagrada že to, da smo jo posneli. Če bomo dobili kakšno nominacijo ali nagrado, bo to samo še češnja na vrhu torte.
Je všeč tudi ženskam?Je, ampak še bolj pa moškim. Logično, saj gre za motorje. Ciljna publika Discoveryja so sicer moški, stari od 24 do 54 let.
Je družba Harley Davidson sodelovala pri projektu?Malo. Omogočili so nam dostop do arhivov in knjižnice, sicer pa nismo želeli, da bi bili preveč vpleteni, ker nismo hoteli, da serija postane neka velika reklama za znamko. Zgodba je zgodba, nekatere like smo združili, nekatere dodali, spremenili nekaj časovnic, tako da smo si privoščili nekaj umetniške svobode, osnovna zgodba pa je zelo resnična.
