Uvoz avtomobila, pa naj bo iz držav Evropske unije ali od drugod, je stvar, ob kateri velja malce premisliti in preračunati stroške. Takšne in drugačne dajatve, prevoz, iskanje vozila, porabljeni čas... A kot je v navadi, ljudje radi uberemo bližnjice in iščemo načine, kako privarčevati. Že to, da se odločite za uvoz, je dokaz, da želite dobiti avto ceneje, z več opreme ali pa takega v Sloveniji preprosto ni. Ker so individualni uvozi in pridobitve vozil za posameznika torej lahko kar zapleteni in nepregledni, se mnogi obrnejo na podjetja ali posrednike. In te, seveda skupaj z zasebnimi kupci, so v zadnjih letih vzeli pri finančni upravi pod drobnogled, saj je bilo kršitev na področju davkov veliko.
Uvoz je davčno tvegan
»Področje prometa s prevoznimi sredstvi je dejavnost, ki je bila že leta 2008 opredeljena za zelo tvegano z vidika zaznanih davčnih utaj. Finančna uprava, oziroma pred tem davčna uprava, se je z namenom učinkovitejšega nadzora nad davčnimi utajami že v začetku leta 2008 odločila za ciljno usmerjene nadzore – uveden je bil projektni sistem vodenja in organiziranja nadzora na navedenem področju. Na podlagi analize rezultatov dosedanjega dela projektnega nadzora ugotavljamo, da gre za učinkovito izvajanje nadzora, s katerim je bil ugotovljen velik obseg zlorab sistema DDV in DMV in posledično tudi dodatno obračunane visoke davčne obveznosti,« pravi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS.
A če bi pričakovali, da se bo zaradi poostrenega nadzora število utaj na področju plačevanja DDV in davka na motorna vozila (DMV) umirilo, v finančni upravi pravijo, da ni tako. »V postopkih nadzora ugotavljamo, da je model utajevanja davščin z uporabo ponarejenih računov kljub spremembam zakonodaje še vedno aktualen, s tem, da so se modeli utaj nekoliko spremenili. Še vedno je prisoten pojav pridobivanja večjega števila vozil od posamezne fizične osebe, prav tako ugotavljamo, da v verigi transakcij še vedno nastopa veliko število fizičnih oseb, ki so ali slamnati lastniki ali pa samo posojajo svoje ime za namene zlorabe. Gre za navidezne trgovce z motornimi vozili oziroma navidezne lastnike vozil,« so v finančni upravi zapisali v letošnjem avgustovskem poročilu finančnega inšpekcijskega nadzora pri projektu nadzora prevoznih sredstev.
Dajatve za vsako vozilo
Če gre torej avtomobil skozi roke petih ali šestih preprodajalcev, je težko ugotoviti, kje je poniknil davek oziroma kdo ga ni plačal, zato je pred nakupom uvoženih avtomobilov potrebna posebna previdnost, sumljiva so zlasti (prepoceni) prestižna vozila. Sicer se promet prometnih vozil obdavčuje s kar nekaj dajatvami. Z davkom na dodano vrednost (DDV), davkom na motorna vozila (DMV; ta se plačuje za vozila, ki jih dajo prvič v promet ali so prvič registrirana na območju Republike Slovenije, zavezanec za plačilo pa je proizvajalec, oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici EU, oziroma uvoznik motornih vozil, stopnja davka je odvisna od več dejavnikov, kot so vrsta vozila, pogon, izpusti CO
2
), dodatnim davkom na motorna vozila, ki je odvisen od prostornine motorja, ter okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.In kje se po navadi teh davčnih mahinacij lotevajo nepridipravi? V finančni upravi so zaznali, da se najpogosteje lotevajo DDV, in sicer na podlagi dvojnih računov, teh se lotevajo pri pridobitvi vozila znotraj EU, celotne utaje DDV prek tako imenovanih davčnih vrtiljakov, uporabe fizičnih oseb oziroma slamnatih lastnikov kot vmesnih členov pri preprodaji motornih vozil in še bi lahko naštevali. Pri DMV je najpogostejša prevara zniževanje vrednosti vozila in s tem zniževanje davčne osnove za odmero DMV, to pa dosegajo s ponarejenimi računi in izjavami o emisijski ustreznosti. Priljubljen inštrument so tudi tukaj davčni vrtiljaki, poleg tega pa še neupravičeni zahtevki za vračilo DMV. »Z uvedbo osrednje elektronske evidence motornih vozil, za katere je bil plačan davek, smo v celoti preprečili izdajo potrdil o skladnosti na podlagi ponarejenih potrdil o plačilu DMV – na tak način je zagotovljen sistemski nadzor. Če vozilo ni vpisano v elektronsko evidenco motornih vozil, se ne sme izdati potrdilo o skladnosti motornega vozila tipa,« so še povedali v finančni upravi.
Davčna svetovalka Erika Režek je pred časom že povedala, da je po njenem mnenju prva vloga finančne uprave, da v sumljivih okoliščinah, v katerih je cena vozila nižja od tržne, preverja identifikacijo vozil. »Uvoznik vozila je dolžan predložiti izvirnik računa o nakupu vozila ali overjeno kopijo registracije oziroma prometnega dovoljenja. Ta zakon dovoljuje finančni upravi tudi, da za preverjanje identifikacije vozila lahko upošteva druge dokumente, iz katerih je mogoče nedvoumno identificirati vozilo. Končni kupec vozila, ki navsezadnje v teh okoliščinah lahko ostane tudi brez vozila, namreč nima možnosti preverjati, ali so plačane vse dajatve. Edina možnost preverjanja je številka šasije, ki pa bi jo po mojem mnenju morala preveriti že finančna uprava in ne kasneje kupec vozil, za katerega je pomembna le končna cena vozila.« Sprva je bil ta poostreni nadzor dokaj uspešen, že leta 2009 so tako pri 978 nadzorih ugotovili za 15,3 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Rekord so dosegli leta 2012, ko so pri 800 pregledih nabrali za kar 27,5 dodanega milijona evrov, trend pa je nato začel upadati, lani na primer so pri 497 nadzorih ugotovili za 4,3 milijona evrov obveznosti. Iz česar lahko sklepamo, da je anarhije zdaj bistveno manj, a kot je videti, še vedno ni izkoreninjena in se mimo proračuna še vedno prenaša dobršen del denarja, ki bi ga država še kako potrebovala.