Pokličite v bolnišnico. Tako pacientom, ki se naročajo na preglede ali operacije, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Njihovi podatki namreč kažejo, da so objavljene čakalne dobe, s pomočjo katerih pacienti danes izbirajo kraj pregleda ali operacije, precej nezanesljive. Elektronsko naročanje, ki bi lahko razčistilo, koliko bodo bolniki čakali v resnici, medtem spremljajo precejšnje »porodne težave«. Primerjava čakalnih dob, ki jih bolnišnice Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) sporočajo v okviru dosedanjega sistema Načas in tistih v eNaročanju, kaže na ogromne razlike. Na kardiološko ambulanto bolniki v UKC Ljubljana na primer glede na podatke iz sistema eNaročanja ob stopnji nujnosti »hitro« na napotnici čakajo 15 dni, glede na tiste v Načas, ki jih inštitut tudi javno objavlja, pa 80 dni. Pri operaciji kile v novogoriški bolnišnici (stopnja nujnosti redno) lahko bolniki po podatkih eNaročanja pričakujejo 77 dni čakanja, po že uveljavljenem sistemu Načas pa 132 dni.
V nekaterih primerih pa je ravno obratno in so čakalne dobe daljše v eNaročanju: v novomeški bolnišnici bolniki po teh podatkih na rentgen abdomna čakajo 115 dni (ob stopnji nujnosti »redno«), glede na Načas pa bi bili na vrsti kar takoj.
Nedosleden odziv na novost
Pri večini čakalnih seznamov je razlika med čakalnimi dobami v obeh sistemih merjenja večja od 30 odstotkov, kaže avgustovska analiza NIJZ. Pacientom tako svetujejo, naj za zdaj čakalne dobe preverjajo tako, da pokličejo v bolnišnice ali jim pošljejo elektronsko pošto.
Od kod nejasnosti? Na eni strani je težava že vključevanje bolnišnic in drugih izvajalcev v zdravstvu v e-naročanje, ki je slabše od pričakovanj, je pojasnil specialist javnega zdravja z NIJZ Rade Pribaković. »Tudi pri tistih, ki se odzivajo, pa ugotavljamo razlike, ki jih ne znamo pojasniti. O istem čakalnem seznamu nam pošiljajo povsem različne podatke. Kateri so verodostojni, še ne vemo,« je dejal.
Nejasno je tudi, koliko ljudi na čakalnih seznamih bi lahko sploh prišlo na posamezni poseg, je dodal Pribaković. Nekateri pacienti v resnici (še) niso v zdravstvenem stanju, ki bi dovoljevalo operacijo, kar lahko prav tako izkrivi objavljene podatke.
Dvomi in izgubljene napotnice
Novomeške zastopnice pacientovih pravic Zlate Rebolj ugotovitve NIJZ ne presenečajo. »Bolniki pogosto pridejo povprašat o dejanskih čakalnih dobah kar na bolnišnične oddelke. To jemlje njihov čas in čas zaposlenih v zdravstvu, a objavljenim podatkom ljudje ne zaupajo.« Prav tako je pri svojem delu že naletela na primere, ko so pacientovo napotnico v bolnišnici izgubili. Bolnik je moral v takšnem primeru po še eno napotitev k svojemu osebnemu zdravniku. »Pacientom zato priporočam, naj napotnice pošiljajo priporočeno,« je dejala.
Bolnike spravlja v negotovost tudi pomanjkanje povratnih informacij, je opozorila Reboljeva. Po njenem bi bilo prav, da bi bolnišnice po prejemu napotnice posamezniku sporočile, da so ga uvrstili v čakalni seznam in kdaj bo predvidoma na vrsti.
