Vseh šest regijskih izborov gazel bo letos potekalo v šolskih centrih. Gre za pomemben korak, s pomočjo katerega bodo dijaki v neposrednem stiku z lokalnimi podjetji, ki so uspešna na globalni ravni. Ker pa so gazele tudi simbol rasti, bodo populaciji, ki bo v kratkem že stopila na trg dela, lahko pomemben motivator za učenje, ustvarjalno ter vztrajno delo, predvsem pa za postavljanje jasnih ciljev.
Gazele so simbol rasti in če želimo spodbujati rast na vseh ravneh, nam mora biti pomembna tudi krepitev sposobnosti in pripravljenosti mladih, da svoje ideje pretvorijo v aktivnost. Zato je približevanje realnega sektorja šolskemu okolju in obratno zelo pomembno, razmišlja Irena Meterc iz sektorja za spodbujanje podjetništva na agenciji Spirit, ki je partner projekta Gazela.
Reševali konkretne izzive podjetij
»Mladi v okviru formalnega izobraževanja ne pridobijo kompetenc, kot so timsko delo, reševanje problemov, preverjanje ideje pri kupcih... zato smo v lanskem letu po vsej Sloveniji pripravljali delavnice, na katerih so skupine mladih reševale konkretne izzive podjetij. Zaradi dobrega odziva tako podjetij kot mladih smo se tudi v letošnjem letu odločili za spodbude srednjim in osnovnim šolam, ki bodo nadaljevale s podobnimi obšolskimi dejavnostmi. Lani smo začeli tudi s startup vikendi za učitelje in profesorje, da bodo lahko logiko preverjanja in piljenja idej prenašali na mlade tudi v učnem procesu,« je naštela Meterčeva.
Da je pomembno, da mladi na trg dela stopajo s pravimi kompetencami in opremljeni z orodji za razmišljanje, kar jim bo omogočilo, da bodo bolj konkurenčni, meni tudi Elido Bandelj, direktor Centra za poklicno izobraževanje CPI. Bandelj je prepričan, da je vstop gazel v šolske centre prava pot. »Poskrbeti je treba, da bo mlad posameznik pripravljen na nova pričakovanja, zahteve in situacije, v katerih se bo znašel, ter da bo hkrati imel dovolj znanj, spretnosti in kompetenc za vstop na trg dela. Zdaj ne gre več za to, da vpišeš in izbereš 'idealen poklic', ki ga boš opravljalo vse življenje, ampak bo vsak posameznik v svojem poklicu najverjetneje moral večkrat zamenjati delovno mesto in tudi poklice. Tehnologije in zahteve delovnih mest se neprestano spreminjajo, zato je iluzorno pričakovati, da bomo za vse to usposobljeni že ob koncu šole.«
Bandelj opozarja, da je povezanost izobraževalnega sistema in gospodarstva nujna. »Potrebe na trgu dela in interes mladih ne gresta vedno skupaj. Da bi to uskladili, je treba dati mladim točne informacije, jim prikazati karierne možnosti in perspektive.«
Sedanji trendi vpisa na srednje šole kažejo rast interesa za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja, vse več je zanimanja tudi za tehnična področja. »Povezanost podjetij in šol se izboljšuje. Imamo primere, kjer je to sodelovanje zelo dobro, imamo pa tudi sive lise. Zato je treba sistemsko ves čas spodbujati obe sferi, da bomo lahko posamezniku omogočili, da razvije svoje talente, in mu s tem pomagali graditi in izgraditi lastno kariero.«
Naučijo naj jih razmišljati
»Mladi naj bodo realno samozavestni,« poudarja Ignac Mertik, direktor podjetja MI elektronika, gazele osrednje Slovenije 2014. »Odločajo naj se za stroko, ki jih veseli, in stopnjo izobraževanja, ki so ji kos.« Po mnenju direktorja brezoviške gazele bi moral slovenski izobraževalni sistem bolj spodbujati izobraževanje za poklice. »Še vedno je velik vpis v gimnazije, ker to velja za nekaj boljšega. Potem pa marsikdo v tej želji pregori in obupa,« meni Mertik.
Prepričan je, da je pomembno, da mlade v šoli naučijo predvsem razmišljati in povezovati različna znanja. V MI elektroniki pri kandidatih iščejo predvsem ustvarjalnost, iznajdljivost in praktičen pristop k delu. In kako bi lahko prenesli ambicijo postati gazela na raven države? »Za spremembe je treba spremeniti miselnost ljudi, za kar pa so najbolj dojemljivi otroci v osnovni šoli. Moramo jih naučiti, da je delavnost vrednota, ki bo Slovenijo popeljala na pot gazele.« jpš
