Okoli 800 navijačev Veszprema, vsi oblečeni v rdeče drese kluba s svojimi imeni ali priimki igralcev na hrbtu in ki se jih drži vzdevek Rdeča armada, je že nekaj ur pred tekmo pred Zlatorogom in v bližnjih lokalih pripravilo fantastično kuliso z glasnim petjem, trobljenjem, bobnanjem... Kljub precejšnjim količinam popitega alkohola so znova potrdili, da gre za prijazne, dobrovoljne in miroljubne navijače. »Tudi če včasih malce pregloboko pogledamo v kozarec, nikoli ne delamo težav. Radi imamo rokomet in svoj klub, zato se lepo obnašamo in nismo škodljivi,« je pojasnil sivolasi Istvan, ki za ogled gostujočih tekem Veszprema porabi ves svoj letni dopust v službi. Ob pogledu na množico v rdeče oblečenih navijačev so drugi ljudje dobili občutek, da so pred dvorano v Veszpremu, ki je kopija celjske in delo istega slovenskega arhitekta Valterja Ernsta.
Manj prijetna je bila ob praznovanju 70-letnice kluba (še vedno med 500.000 in 700.000 evri dolgov) kulisa na slavnostni akademiji dan prej. Nekateri so jo protestno in predčasno zapustili zaradi nestrinjanja s povedanim in zapisanim, predvsem glede (ne)zasluženosti omenjanja posameznikov za uspehe kluba. Tudi temperaturna kulisa v dvorani pred začetkom tekme in med njo je bila vse prej kot prijetna, kajti v objektu brez klimatskih naprav (deluje le prezračevanje, a slabo) je bilo vroče kot v savni. Ta je malce pokvarila spektakularen program pred tekmo v zatemnjeni dvorani, začetni udarec s sredine igrišča pa je izvedla Tina Trstenjak, zlata judoistka z OI v Riu, ki ji je klub podaril rumeno-modri dres s številko ena.
Gostje iz mesta ob Blatnem jezeru so na premierni (zgodovinski) tekmi katerega koli slovenskega kluba v ligi Seha in ob rojstnem dnevu celjskega kluba (70 let) nastopili z dvema Slovencema, Gašperjem Margučem in Draganom Gajićem, Blaž Blagotinšek pa ni bil med 16 izbranci trenerja Javierja Sabateja. Mladi Jaka Malus je v drugi minuti poskrbel za prvo in sočasno zadnje vodstvo Celjanov (1:0), ki so v nadaljevanju iztržili le še štiri izenačenja, prvi polčas pa končali z znosnih minus tri (12:15). Med polčasoma sta se brata Marguč (starejši Gašper igra za Veszprem, mlajši Gal za Celje) pomerila v atraktivnosti pri strelih na gol, na katerem je stal legendarni vratar, njun dedek Ernest. Tričlanska komisija na čelu s Trstenjakovo je njune atraktivnosti ocenjevala od 1 do 10, v skupnem seštevku treh serij je zmagal Gašper 84:78, na koncu pa je hostesa za zmagovalca razglasila – vse tri.
A zabavo na tribunah in igrišču so na začetku drugega polčasa hitro pokvarili rokometaši Veszprema, ki so v dobrih treh minutah naredili delni izid 5:0 za vodstvo z 20:15, celjskih sanj o zmagi pa je bilo konec v 41. minuti, ko so Madžari povedli za rekordnih 12 zadetkov (26:14). In v tistih trenutkih je refren nove himne celjskega kluba (»Nam nihče ni enak, Celje, Celje bo prvak«), za katero je poskrbela skupina Šank rock in ki jo je v živo premierno predstavila tudi po koncu tekme na koncertu pred Zlatorogom, zvenela kar malce otožno. No, v nadaljevanju so gostje malce stopili s plina in pivovarji so se na koncu izvlekli s sprejemljivimi petimi zadetki zaostanka (29:34), vseeno pa na trinajsti medsebojni tekmi doživeli že enajsti poraz.
»Veszprem nam je pokazal, kje imamo težave in delamo napake v igri. Nimamo še 'naštelanih' rok, saj smo zgrešili tri sedemmetrovke in veliko zicerjev. Proti takšni vrhunski ekipi je to pogubno. Prav tako tudi napake in neumnosti na začetku drugega polčasa, po katerih so si gostje priigrali neulovljivo prednost,« je ocenil trener Branko Tamše. Za Veszprem je Srb Momir Ilić dosegel šest zadetkov: »Ko smo si na začetku drugega dela priigrali visoko razliko, smo se preveč sprostili. Tega si ne bi smeli dovoliti, ne smemo divjati in delati panike. Celje? V Sehi lahko le pridobi. Ima mlado in dobro ekipo, ki bo zdržala napore v ligi prvakov in Sehi. Sedem let sem sočasno igral v močni nemški ligi in Evropi, pa sem vse zdržal in sem še vedno živ.«