Država izgublja monopol nad igralnicami

Se v Ljubljano vrača igralnica?

Ena najpomembnejših sprememb igralniške zakonodaje je nedvomno odprava omejitev za lastnike igralnic. Nova ureditev bo na eni strani omogočila načrtovano prodajo državnih deležev v novogoriškem Hitu ter Casinojih Portorož in Bled, na drugi strani pa se bodo lahko zaradi odprave omejitev glede lastništva koncesionarjev igralni saloni preoblikovali v igralnice, ki lahko edine ponujajo živo igro. Pri tem se omenja zlasti Casino Lev v Ljubljani.

Na finančnem ministrstvu vztrajajo, da ne bodo spreminjali trenutnega števila koncesij – za igralnice je dovoljenih 12 koncesij, podeljenih pa jih je trenutno 10, za igralne salone, kjer jih je dovoljenih 45, pa je podeljenih 26 koncesij. Čeprav naj bi po neuradnih informacijah že govorili o preoblikovanju Casinoja Lev v igralnico, so na finančnem ministrstvu zatrdili, da ne sklepajo dogovorov s subjekti, ki jim podeljujejo koncesije. Zatrdili so še, da se niso »v poteku priprave zakona nikoli pogovarjali o poteku podeljevanja katerih koli koncesij«.

Za preoblikovanje igralnih salonov v igralnice naj bi si prizadevali tudi v Profesionalnem združenju igralnih salonov (Prozis), ki je ministrstvu predlagalo, da se število koncesij za igralnice s sedanjih 12 poviša na 20, število koncesij za igralne salone pa zniža s 45 na 25. V novogoriškem Hitu so nasprotno predlagali, da se število igralnic zniža na 11, število salonov pa na 24. V Prozisu so nam obljubili pojasnila, vendar jih nismo prejeli, je pa Hitov predlog pojasnil predsednik uprave Dimitrij Piciga. Kot je povedal, povečanju števila igralnic in igralnih salonov (slednji privabijo zadnjih deset let več gostov kot igralnice) v zadnjih letih ni sledilo privabljanje gostov z novih trgov, ampak je prišlo zgolj do prerazporeditve obstoječih. Gostje, za katere se vsi borijo, dobivajo posledično več bonusov, dodana vrednost pa ni nič višja, niti ni več pobranih davkov. Piciga je hkrati izpostavil, da zanje ni problematično podeljevanje koncesij v Mariboru ali Ljubljani, »ki je ena redkih prestolnic brez žive igre«, medtem ko bi pa v Novi Gorici šlo za »kanibalizem«.

SDH čaka s privatizacijo

Na spremembo zakonodaje in predvsem odpravo omejitev glede lastništva igralnic pa ne čakajo le v igralnih salonih, ampak tudi pri upravljalcu državnega premoženja. Slovenski državni holding (SDH) ima že za letošnje leto v načrtu prodajo 20-odstotnega deleža v novogoriškem Hitu (še 20 odstotkov ima v lasti Kapitalska družba), za prodajo pa je predviden tudi 43-odstotni delež v Casinoju Bled (Kapitalska družba ima še 3,5-odstotni delež) in nekaj manj kot desetodstotni delež v Casinoju Portorož (Kad ima v lasti še 15-odstotni delež).

Kot so pojasnili v SDH, Hita ne bodo prodajali, vse dokler državni zbor ne spremeni zakona o igralništvu, prav tako bodo šele po spremembi zakonodaje nadaljevali s prodajnimi postopki za Casino Bled in Casino Portorož. V obeh casinojih so dejansko že pred leti vajeti prevzeli zasebni lastniki, in sicer v Portorožu podjetje Eurotas Aleksandra Jančarja in Casino Riviera Mitje Peternela, v blejski igralnici pa Gold Club Larisa Požarja.

Naj omenimo, da nobena od omenjenih družb po dostopnih podatkih ne izpolnjuje novih zahtev glede višine kapitala, ki jih predvideva predlog novele zakona o igralništvu, tudi drugi pogoj, to je oblika delniške družbe, pa izpolnjuje le Eurotas. Iz Casinoja Bled so ministrstvu za finance sicer že predlagali, naj omejitve sprostijo tako, da bi lahko bil lastnik koncesionarja organiziran tudi kot družba z omejeno odgovornostjo in z nižjim kapitalom.

Prihodki po letih padanja malenkost navzgor

Igralništvo, ki je leta 2008 državi plačalo za 150 milijonov evrov dajatev, lani pa slabih 110, zadnja leta sicer ni beležilo spodbudnih številk. Bruto prihodek od iger na srečo se je po podatkih Finančne uprave RS od leta 2008, ko je dosegel več kot 400 milijonov evrov, do leta 2014 znižal na manj kot 300 milijonov evrov. Lani se je končno zvišal, in sicer za tri odstotke oziroma slabih deset milijonov evrov. Rast je temeljila predvsem na klasičnih igrah na srečo, ki jih ponujata Loterija Slovenija in Športna loterija, po letih padanja pa se je trend obrnil tudi v igralnicah. Prihodek v igralnih salonih je medtem še vedno padal.

Kako, če sploh kako, bi lahko spremembe zakona o igralništvu pripomogle k spremembi ali vsaj nadaljnji rasti pozitivnih trendov, ki imajo izreden pomen tudi za državno blagajno? Na ministrstvu za finance finančnih posledic za državni proračun ne pričakujejo. Bo predlog novele pripomogel k zvišanju prihodkov? »Novela nedvomno izboljšuje sedanje stanje, bistveno pa k zvišanju ne bo pripomogla,« pravi Piciga.