V pričakovanju Feda

Dogajanje oziroma bolj rečeno nedogajanje na borznih trgih je ta teden ponovno najbolj zaznamovala ameriška centralna banka. Zasedanje guvernerjev oziroma odbora za prosti trg, kjer se tudi formalno sprejemajo odločitve, je sicer na sporedu šele konec septembra, je pa ta konec tedna redno letno srečanje guvernerjev. Posvet utegne dati jasnejše obrise prihodnjih potez centralne banke, več kot očitno pa je, da vlagatelji pred tako pomembnim in negotovim dogodkom ne želijo prevzemati prevelikega tveganja. Delniški trgi so na tedenski ravni bolj kot ne blizu izhodiščnih vrednosti, tudi vrednost najpomembnejših valutnih parov se ni pomembneje spremenila. Pričakovanja vlagateljev glede letošnjega dviga ključne obrestne mere so se v zadnjem mesecu sicer precej povečala, približno tretjina jih tako pričakuje minimalni dvig že na naslednjem zasedanju, še enkrat toliko pa vsaj en dvig do konca letošnjega leta. Posledično se je seveda povečala donosnost ameriškega dolga najkrajše dospelosti. Spomnimo, takoj po uspelem referendumu o britanskem izstopu iz EU so bila pričakovanja dviga pravzaprav ničelna. Možnosti za dvig povečujejo še naprej relativno dobri ekonomski obeti ameriškega gospodarstva, saj se še vedno krepi trg delovne sile, posledično pa tudi domače povpraševanje. Zadnje objave ekonomskih statistik v ZDA kažejo tudi nadaljevanje rasti nepremičninskega sektorja, ki je sicer v dobri kondiciji že dalj časa, inflacija, še vedno sicer dokaj šibka, pa je skladna s pričakovanji. Vse več je tudi signalov oziroma izjav posameznih guvernerjev, da je ameriška monetarna politika blizu doseganja ekonomskih ciljev ter da obstajajo znamenja, da inflacija, vsaj formalno ključni monetarni cilj, vendarle raste in da se trg delovne sile krepi. V zadnjem času smo priča tudi vse številnejšim pozivom posameznih vplivnih vlagateljev in ekonomistov, da morajo guvernerji razmisliti o negativnih posledicah nizkih obrestnih mer in vplivu prenizkih obrestnih mer na finančno stabilnost. Glede na to, da zdravje ameriškega gospodarstva že dalj časa potrjujejo številni indikatorji, se zdi, da Fed pri izvajanju nekoliko manj ohlapne politike bolj kot domača ekonomija ovira nestanovitno mednarodno gospodarsko in tudi politično okolje. Pri tem pa ne gre spregledati tudi morebitnega prevelikega vpliva na (pre)visoke vrednosti vseh naložbenih razredov, ki si ga jasno nihče ne želi.