Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina ugotavlja, da nosi ministrica za zdravje »najmanj objektivno odgovornost za ta tragični dogodek, ki je posledica dolgih čakalnih vrst«. Najmanj? Ali namiguje, da bi lahko bila tudi subjektivno odgovorna? Je prodajala neoznačene pištole? In ali smo torej vsi, ki po bolnišnicah že dolga leta obupano čakamo na prve in zadnje preglede, potencialni morilci? Ni Možina še nikoli slišal za psihiatrijo, kriminologijo in sociologijo, ki imajo namesto politikantskega napihovanja povedati kaj bolj tehtnega, a resda manj telegeničnega? In kot da ne bi bilo že to dovolj, se oglasi še sindikalist Konrad Kuštrin, ki ugotovi, da dogodek ni eksces, ne, to je »proizvod slabih družbenih razmer in gnilega odnosa do zdravnikov«.
Gnili odnos do zdravnikov? Če kdo »proizvaja« gnili odnos do zdravnikov, so to zdravniki s takšnimi izjavami. Leta in leta tisti, ki jih zastopajo, vpijejo samo dve stvari: plačajte nas več, dovolite privatizacijo. Nikoli ne vpijejo: hočemo tristo zdravnikov več, da bo konec čakalnih vrst! (Namesto višanja naših plač!) Hočemo več vlaganj v sodobnejšo opremo! (Da ne bomo na sliko hrbtenice čakali leto dni!) Hočemo odpravo absurdne ureditve, ko za najmanjši poseg bolnik preide kalvarijo štirih zdravnikov – in vsi ga, ker so vrgli eno oko, evidentirajo kot vseobsežno obravnavo!
Ne. Predstavniki zdravnikov grozijo s stavkami in govorijo o sebi, ne o slabem zdravstvenem sistemu in še posebno ne o bolnikih. Bolniki smo bili že do zdaj pogosto nekakšna nadlega, ki sitnari po vrelih bolnišnicah, potem pa si še drzne podvomiti o njihovi nezmotljivosti. Zdaj pa smo jim postali še konkretna fizična grožnja. Zdaj nas bo treba rentgenizirati že pri vhodu (za ta rentgen zahtevajo denar, za onega pravega ne, za varnostnika bo, za dodatno sestro ne). Zdaj nenadoma nismo več mi bolniki, ampak oni žrtve. Po tej logiki bo naslednja zdravniška stavka potekala pod geslom: Nam višje plače, bolnike v zapor.
In da, tu jim lahko pomagajo policisti, ki bodo na račun popolnoma naključne žrtve iz njihovih vrst, kot napoveduje njihov sindikalni predstavnik, prevzeli zadeve v svoje roke. Lotili se bodo »nekaterih institucij, delov civilne družbe in medijev« in pod »nobenim pogojem ne bomo več dovolili oviranja sprejemanja nujnih zakonskih dopolnil«. Policija torej napoveduje prevzem zakonodajne funkcije, z drugimi besedami državni udar.
Kaj že se je zgodilo? Neki izgubljenec je streljal. Zagnala se je paranoja o varovanju, o detektorjih v šolah, bolnišnicah, povsod, kot da bi bilo mogoče družbene in osebne stiske reševati z orožjem in nadzorom, ne z reševanjem problemov. Spomnimo se ZDA, najbolj oborožene in najnevarnejše razvite države na svetu.
