Damjan Polh, zdravnik v izolski bolnišnici in podpredsednik sindikata zdravnikov Fides, je ob napadu s tragičnimi posledicami globoko pretresen. »Vsako življenje je dragoceno. Da se nekaj tako hudega zgodi sredi ustanove, kjer se zdravniki in preostalo osebje borimo za življenja in zdravimo ljudi, je še toliko bolj boleče.«

Sprašuje se, ali smo v Sloveniji obstali v časih, ko o možnosti tovrstnih dogodkov ni nihče razmišljal. A obkrožajo nas tudi posamezniki, ki se odzivajo nepredvidljivo, drugim in konec koncev sami sebi pa lahko povzročijo hudo škodo. Verjetno bo treba v prihodnje tako bolj zaščititi ustanove, kjer se ljudje zbirajo in so bolj izpostavljene, ugotavlja Polh. »Morda bo treba v bolnišnicah, podobno kot na sodiščih, uvesti detektorje kovinskih predmetov.«

Že prej so opozarjali na pomanjkljivo varovanje

»Ministrstvo bo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da do takšnih tragičnih dogodkov ne bo prišlo nikoli več,« je včeraj ob izrazu sočutja z vsemi prizadetimi sporočila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Z vodstvi javnih zdravstvenih zavodov bodo okrepili skrb za varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, je napovedala. Ob tem pa ugotavlja, da ekscesov še tako dobro varovanje ne more povsem preprečiti. V zadnjih letih so se v nekaterih bolnišnicah in zdravstvenih domovih odločali tudi za dodaten videonadzor.

»Strele z jasnega« so redke

V zdravstvenih ustanovah je smiselno vzpostavljanje protokolov, ki bi pomagali zaznati nevarnost agresivnega vedenja in nanjo primerno reagirati, meni psihiatrinja dr. Vesna Švab. »To je del varnostne kulture, ki lahko zmanjša možnost za tovrstne incidente.« Švabova ob tem opozarja, da tovrstnih dogodkov ne smemo prenagljeno povezovati z duševnimi motnjami.

Njihova povezava z nasilnim vedenjem je namreč precej ohlapna. Ljudje z duševnimi motnjami so precej pogosteje žrtve nasilja kot pa njegovi povzročitelji. »Nasilje je precej bolj povezano z alkoholnim opojem in uživanjem drugih psihoaktivnih snovi ter hudimi stiskami posameznika.«

Kadar je bila v ozadju nasilnega napada na druge ljudi vendarle tudi duševna motnja, pa se je kasneje pogosto izkazalo, da je okolica že prej vedela za posameznike v stiski, ki so bili morda hkrati bolj nagnjeni tudi k nasilnemu reagiranju. »Zelo redko se to zgodi kot strela z jasnega. Treba je vzpostaviti kulturo pravočasnega prepoznavanja in pomoči ljudem, ki se znajdejo v hudi stiski,« je poudarila Švabova.