Grad Cmurek na Tratah tik ob slovensko-avstrijski meji, v katerem si skupina domačinov od leta 2013 prizadeva ustanoviti Muzej norosti oziroma mednarodni center za deinstitucionalizacijo, je bil pred kratkim predmet dražbe. Njegov upravitelj Socialnovarstveni zavod Hrastovec se je za to potezo odločil, ker je imel po njegovi izpraznitvi leta 2004 precejšnje stroške z vzdrževanjem.
Toda dražbo je bil zavod Hrastovec prejšnji teden primoran ustaviti, k temu pa ga je pozvalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za ključno se je izkazalo posredovanje občine Šentilj, na območju katere stoji grad, ki je ministrstvo opozorila, da pred dražbo ni imela priložnosti, da se izreče glede predkupne pravice, ki jo ima po zakonu.
O morebitni spornosti dražbe je bil že v začetku avgusta obveščen tudi predsednik vlade, ki ga je Muzej norosti pisno seznanil, da se dragoceno državno premoženje prodaja v času dopustov, da je dražba predvidena v izjemno kratkem roku in po smešno nizki izklicni ceni (za nekaj več kot milijon evrov), kar bi lahko pomenilo, da gre za poskus hitre in prikrite razprodaje državnega premoženja očitno vnaprej znanemu kupcu. Po besedah ene od njegovih ustanoviteljic Sonje Bezjak je ekipo junija v prostorih gradu obiskal avstrijski kupec, ki se jim je predstavil kot bodoči lastnik nepremičnine in napovedal, da bodo morali prostore zapustiti.
Po prekinjeni dražbi bo pristojno ministrstvo stvari vendarle vzelo v svoje roke: prihodnji mesec bo organiziralo širši sestanek v zvezi z gradom, kamor bodo povabili predstavnike Muzeja norosti in ministrstev.
Muzej podpirata dve državi
Ni naključje, da je ekipa Muzeja norosti svoje delovanje umestila prav v prostore gradu Cmurek. Med letoma 1956 in 2004 je v njem deloval zavod za duševno in živčno bolne, njegovim uporabnikom so nato našli primernejše prostore, grad pa je začel samevati. Ekipa si je zamislila v svet obrnjeno institucijo, ki bi se ukvarjala z različnimi oblikami in implikacijami norosti, to ne bi bil le muzej, pač pa bi šlo za raziskovalno, umetniško, socialno, turistično dejavnost ter za lokalno naravno in kulturno dediščino. Ideja uživa veliko podporo v strokovni javnosti, podpirata jo občina Šentilj in avstrijski Mureck, ministrstvo za delo pa je projekt že dvakrat predstavilo na bilateralnih srečanjih štajerske deželne vlade in predstavnikov slovenske vlade kot perspektiven čezmejni projekt. Naslednje bilateralno srečanje v gradu Cmurek je načrtovano za letošnji september.
Na vprašanje, zakaj so dražbo razpisali mimo vseh prizadevanj in aktivnosti za oživitev gradu Cmurek, direktorica zavoda Hrastovec Andreja Raduha odgovarja, da je zavod dolžan zagotoviti gospodarno in pregledno trošenje javnih sredstev. Zavod je za vzdrževanje stavbe v zadnjih dvanajstih letih namenil skoraj 160.000 evrov. Na vprašanje, ali so seznanjeni s potencialnimi kupci gradu in vsebinami, ki jih želijo umestiti vanj, odgovarja, da so v zadnjih 12 letih grad obiskali že mnogi potencialni kupci.
Naprodaj bo dragocena dediščina
Grad Cmurek, ki ga bržkone čaka prodaja zasebnemu lastniku, če se za nakup ne bo odločila občina, je trenutno v postopku razglasitve za kulturni spomenik državnega pomena, ki ga vodi mariborska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Njen vodja Srečko Štajnbaher pravi, da bodo strokovne podlage septembra poslali na ministrstvo za kulturo, časovni postopek sprejemanja v vladi pa ni v njihovi pristojnosti. Varstveni režim za kulturne spomenike lokalnega in državnega pomena sicer velja za vse lastnike, javne ali zasebne. »Pred kakršnimi koli posegi na spomeniku in njegovem vplivnem območju mora lastnik pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.«
Po besedah direktorice občinske uprave občine Šentilj Bogdane Pribevski bo o predkupni pravici odločal občinski svet septembra. Na vprašanje, kako nameravajo zaščititi interes iniciative Muzej norosti glede na dejstvo, da so ji uradno že izrekli podporo, pravi: »V skladu z zakonom morajo biti spomeniki tudi pod novim lastnikom še naprej javno dostopni in menimo, da bo omenjeni zavod z novimi lastniki moral najti dialog glede možnosti uporabe prostorov.« Tudi na pristojnem ministrstvu jasnih odgovorov o usodi gradu in uresničitvi ambiciozne muzejske zamisli ne dajejo. Upajo, da bo več odgovorov ponudilo septembrsko srečanje vseh udeleženih strani.
