»Ker poklicnih bolezni ne registrirajo in njihova prijava iz leta v leto upada, tudi podatkov o njih ni,« so spomnili. Premik je nakazal novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), so dodali pri varuhu, a bi morali zatem sprejeti še predpis o ugotavljanju, potrjevanju in prijavljanju poklicnih bolezni. Na ministrstvu za zdravje zanj še niso poskrbeli. Predlog predpisa bo za javno razpravo predvidoma nared do konca letošnjega oktobra, so napovedali včeraj. Dokler jim ne bo nova zakonodaja prinesla trdnejših oprimkov, se morajo ljudje, ki jim je zdravje načelo delo, znajti sami.
Tudi ideje o dostopnejši rehabilitaciji, ki bi posameznikom po zdravljenju olajšala vračanje na delovna mesta, niso bile uresničene. Medtem pa se brez pardona zvišuje upokojitvena starost. V zdravstveni blagajni rast odhodkov za nadomestila v času bolniškega staleža, pri čemer so se povečevale daljše odsotnosti, povezujejo tudi z vse višjo starostjo delavcev. Prav tako z dolgim čakanjem na diagnostiko in zdravljenje, dolgotrajnimi postopki odločanja o invalidnosti pri pokojninski blagajni ter invalidninami, ki so nižje od nadomestil v času bolniške. Zagrizeno iskanje prihrankov na enem koncu tako povzroča dodatne stroške na drugem.
Podobno je z odrekanjem počitka pri bolezni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo na možnost, da se v sedanji rasti dolgotrajnih bolniških odsotnosti skrivajo tudi posledice dela med boleznijo. K temu je ljudi silil strah, da jim bo delodajalec zameril odhod na bolniško in se bo nanje zato spomnil ob naslednjem odpuščanju. V kriznem času, ko so se možnosti za zaposlitev kje drugje bistveno zmanjšale, so delavci pogosteje stiskali zobe. Delo za vsako ceno pa je, ko se začnejo zdravstvene težave pri posamezniku kopičiti, na koncu slabša izbira od pravočasne bolniške. Poleg tega je dražje: ne le zaradi daljših bolniških odsotnosti, ampak tudi zahtevnejšega zdravljenja dolgo zanemarjenih težav.
Namesto da bi o vzrokih za dolgotrajne bolniške razmislili v zdravstvenem resorju, so na drugih ministrstvih snovali ukrepe, ki bi še povečali možnosti, da bodo ljudje v strahu pred izgubo dohodka delali bolni. Poročilo o izdatkih, ki je kot eno od rešitev navajalo tudi bolniško brez nadomestila, so pripravili predstavniki urada za makroekonomske analize in razvoj, ministrstva za finance in ministrstva za delo. V skupini ni bilo nobenega predstavnika ministrstva za zdravje, je konec maja povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Zatrdila je tudi, da se sama ne strinja z idejo o prvih neplačanih dneh bolniške odsotnosti.
Pred dobrim letom je premier Miro Cerar na Brdu govoril o tem, kako bodo poskrbeli za zdravje prebivalcev. Med cilji je izpostavil dostopnost zdravstva, med konkretnimi ukrepi pa večjo odgovornost delodajalcev za zagotavljanje zdravih delovnih pogojev. Če bi svoje načrte vsaj v vladi v prihodnje razumeli kot zavezo, bi na dolgih bolniških ostajalo bistveno manj ljudi.
