Poleti verjetno res nihče ne pomisli na ogrevanje, vendar je priporočljivo že vsaj v poletnih mesecih začeti razmišljati o tem, kako se bomo morda že čez dobra dva meseca greli v svojih stanovanjih in hišah. V ljubljanski mestni občini se sicer s toploto in zemeljskim plinom iz daljinskih sistemov ogreva približno 73 odstotkov stanovanj. V manjšem delu Ljubljančani za ogrevanje uporabljajo elektriko, delež individualnih kurišč pa znaša približno četrtino.
Tista kurišča, ki uporabljajo kurilno olje in slabo vzdrževane peči, v katerih drva neprimerno zgorevajo, močno obremenjujejo okolje. Da bi se ta delež zmanjšal in da bi bila raba energije bolj učinkovita, Energetika Ljubljana gospodinjstvom, podjetnikom, družbam in pravnim osebam podeljuje nepovratne finančne spodbude za nove naložbe. Zanimanje zanje iz leta v leto raste, ocenjujejo v javnem podjetju, ki v zadnjih dveh letih za subvencije namenja izključno lastna sredstva in jih prilagaja povpraševanju. Letos so za ta namen sprva predvideli le 50.000 evrov, nedavno pa so to vsoto povečali na 150.000 evrov in javni poziv podaljšali do 4. oktobra.
Izključujoče z Eko skladom
Med petimi različnimi ukrepi najvišjo spodbudo podeljujejo za vgradnjo toplotne postaje in priključitev na daljinski sistem ogrevanja, ki je med okoljsko najsprejemljivejšimi sistemi oskrbe s toploto. Za hišo, ki sočasno ukine individualno kurišče, je predvidenih 750 evrov subvencije, za večstanovanjsko in nestanovanjsko stavbo pa Energetika Ljubljana krije največ 15 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
Za ta ukrep je največ zanimanja, veliko pa dobijo tudi vlog za vgradnjo novih kondenzacijskih kotlov na zemeljski plin. Manjše zneske lahko zainteresirani dobijo še za zamenjavo dotrajane toplotne postaje ali kotla na zemeljski plin. Enako visoke zneske kot za vgradnjo nove toplotne postaje in priključitev na sistem daljinskega ogrevanja namenjajo tudi za vgradnjo toplotne črpalke s pogonom na zemeljski plin. V vseh primerih morajo kandidati naložbo izvesti v devetih mesecih od sklenitve pogodbe o subvenciji, sicer denarja ne prejmejo. Prav tako je treba opozoriti, da ni mogoče hkrati s to subvencijo pridobiti tudi sredstva Eko sklada.
Končni znesek za sofinanciranje novih naložb – ne le na območju ljubljanske občine, ampak tudi v občinah Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Medvode, Škofljica in Log - Dragomer – bo vseeno manjši kot lani, ko so skoraj v celoti razdelili razpisanih 250.000 evrov, a učinek bo morda večji. »Zaradi vedno večjega zanimanja smo ponudili nekoliko nižje zneske nepovratnih subvencij in omogočili, da subvencijo pridobi čim več odjemalcev,« so pojasnili.
Ni prehoda na slabše
Na občinskem oddelku za varstvo okolja pa pričakujejo, da bo zamenjavo individualnih kurišč na trda goriva spodbudil tudi novi odlok o prioritetni uporabi energentov. »Največje možnosti vidimo v naseljih na obrobju Ljubljane, v katerih prevladujoči vir ogrevanja še vedno predstavljajo individualna kurišča,« so zapisali in dodali, da posledično ne bi smelo več prihajati do dolgotrajnega pojava hudega onesnaženja, kakršnemu smo bili priče v pretekli kurilni sezoni.
Zaradi specifične onesnaženosti zunanjega zraka zraka s trdimi delci PM10 je v ljubljanski mestni občini raba biomase za proizvodnjo toplote pomaknjena nižje na lestvici kot v večini drugih urbaniziranih območjih Evropske unije. Pred njo je na prvem mestu energija iz sončnega obsevanja, nato pa sledijo plinasta biomasa, daljinsko ogrevanje in toplotne črpalke. To denimo pomeni, da lahko odjemalci iz daljinskega ogrevanja preidejo le višje po lestvici, ne bodo pa dobili soglasja za prehod na kurjenje lesne biomase.
Te zahteve letošnje zelene prestolnice je treba upoštevati ob gradnji nove stavbe in v primeru obnove, ki vključuje spremembo ogrevalnega sistema.
Seveda pa je vse odvisno od tehničnih možnosti. Občinski cilj je sicer, da se bo do leta 2024 delež stanovanj, oskrbovanih iz daljinskih sistemov, dvignil nad 80 odstotkov in nad 25 odstotkov v primestnih občinah.
