Na ljubljanskem sodišču so začeli obravnavati še eno od tožb specializiranega tožilstva po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), gre za primer zaradi drog obsojenega Kristjana Kocijančiča. Po oceni tožilstva se je s preprodajo drog nezakonito dokopal do 145.900 evrov, zato bi mu ta denar rado odvzelo. Kocijančiča še niso zaslišali, niti še nobene priče, ki pa jih bo očitno veliko. Tožilka Marjana Grašič jih je predlagala kar nekaj, da bi osvetlile, na kakšen način si je Kocijančič pridobil premoženje. Pooblaščenec Branko Gvozdič pa druge, ki bodo domnevno potrdile, da je šlo za čiste posle. Po zakonu mora obramba dokazati, da je bilo tako.
Čoln, avtomobila, motor, nepremičnine
Kocijančiča so policisti, šlo je za akcijo slovenskih in italijanskih kriminalistov, prijeli jeseni 2013 v okviru operacije Topolino. Preiskavo so sprožili na podlagi podatkov, da k slovenskim preprodajalcem na območje Hrvatinov po heroin, kokain in marihuano množično prihajajo italijanski odvisniki. Pomagali so si tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi in na koncu se je med aretiranimi in priprtimi prodajalci znašel tudi Kocijančič. Na podlagi s tožilstvom sklenjenega sporazuma o priznanju krivde je bil obsojen na enoletno zaporno kazen in vračilo okoli 2000 evrov z nezakonitimi posli pridobljene premoženjske koristi. Sodba je postala pravnomočna februarja.
Če je njegov kazenski postopek končan, pa se je sodno preučevanje njegovega premoženja komajda začelo. Tožilstvo meni, da je denar, pridobljen s preprodajo droge, prelival v legalne dejavnosti. Zato bodo, kot je bilo slišati na prvem sodnem naroku, zdaj preučevali njegov nakup čolna, nakup in prodajo audija oziroma volkswagna golfa ter motorja znamke Kawasaki. Gvozdič je že razložil, da je denar za nakup golfa in kawasakija zaslužil z delom pri italijanskem podjetju; tam je bil najprej eno leto redno zaposlen, potem je eno leto brez pogodbe dobival denar na roke, potem pa so ga za eno leto spet zaposlili. Odvetnik je tudi vztrajal pri postavitvi cenilca, ki bo znal povedati, koliko so bila vredna vozila, ter izvedenca gradbene stroke o vrednosti kupljenih oziroma prodanih nepremičnin.
Skupno za 21,9 milijona tožb
Tožba proti Kocijančiču pa je le ena od trinajstih, ki jih je do zdaj tožilstvo vložilo po ZOPNI. Kot so nam sporočili, so jih devet vložili na podlagi finančnih preiskav, ki so jih odredili sami, štiri pa na podlagi preiskav, ki so jih sprožila okrožna tožilstva. Vložili so jih zoper 28 fizičnih in sedem pravnih oseb, skupno so zahtevki vredni 21,9 milijona evrov. Po ZOPNI se postopek finančne preiskave izvede le, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in njegova skupna vrednost presega 50.000 evrov. To premoženje naj bi bilo povezano s tako imenovanimi kataloškimi kaznivimi dejanji: od preprodaje drog, korupcije, trgovine z ljudmi, zlorabe prostitucije in prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva do financiranja terorizma, organiziranja denarnih verig, hudodelskega združevanja in tako dalje.
Do zdaj je bilo razsojeno v dveh primerih. Prvi je že pravnomočen: Andrej Lapornik, zaradi droge je bil obsojen na tri leta in sedem mesecev ter 24.000 evrov denarne kazni, mora plačati nezakonito pridobljenih 309.500 evrov. Zadeva Aleš Bračko, plačati mora 1,6 milijona evrov, pa še ni dočakala epiloga na višjem sodišču. V postopku se je znašel zaradi suma trgovanja z ljudmi in zatajitve finančne obveznosti, poleg njega pa tudi nekdanja partnerica Marta Kaiser kot povezana oseba. Tožilci namreč lahko terjajo vrnitev nezakonitega premoženja tudi od tistih, ki jim je bilo to podarjeno ali prodano po simbolični ceni.
Čakajoč na ustavno sodišče
A najodmevnejša tožba je seveda tista, ki nezakonito pridobljeno premoženje očita »balkanskemu bojevniku« Draganu Tošiću in povezanim osebam. Nezakonito naj bi prišel do slabih sedem milijonov evrov. Sodbe še ni, ker je sodnik podal pobudo za oceno ustavnosti ZOPNI, o kateri še ni odločeno. Sicer pa ima ustavno sodišče v postopku še osem pobud za oceno ustavnosti tega zakona. Dve z ljubljanskega okrožnega sodišča, eno z višjega, preostale pa so vložili toženi posamezniki. Na primer Marija Zagožen; tožilstvo namreč za 837.000 evrov toži tudi tri člane družine pokojnega Jožeta Zagožna, nekdanjega prvega moža HSE in vodilnega člana SDS.
