Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport si želi, da bi slovensko visoko šolstvo postalo bolj mednarodno naravnano. V strategiji njegove internacionalizacije bo zanjo predvidoma do leta 2018 namenjenih 57 milijonov evrov. Strategija načrtuje predvsem spodbujanje mobilnosti in mednarodnega raziskovalnega dela ter promocijo visokega šolstva.
Več mobilnosti med študenti
Eno izmed ključnih področij strategije in tudi bolonjskega procesa je mobilnost študentov. Odstotek slovenske mladine, ki se odpravlja na študijske izmenjave v tujino, je še vedno med najnižjimi v EU. Njihov delež se sicer povečuje, a ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da so generacije študentov vse manjše. Pred sedmimi leti je le dober odstotek vseh študentov del akademske poti opravilo na tujem, v lanskem šolskem letu je bilo takih okoli 3,3 odstotka. Države podpisnice bolonjskega procesa, med njimi tudi Slovenija, so se že pred leti zavezale, da bodo do leta 2020 zagotovile 20-odstotno mobilnost študentov. V novi strategiji pa piše, da bo do leta 2018 ta delež znašal pet odstotkov.
Izmenjave Erasmus so najbolj razširjena oblika mobilnosti med slovenskimi študenti. Po podatkih raziskave Evroštudent bi se v tujino rado odpravilo kar 18 odstotkov vseh študentov, vendar se zaradi finančne stiske za to ne odločajo. Tudi po oceni Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so finančni razlogi glavna ovira mobilnosti. »Kljub štipendijam si študenti večino denarja za izmenjave še vedno zaslužijo sami,« je povedala Jelena Štrbac Nemec iz ŠOS.
Tisti, ki se odpravijo na izmenjave Erasmus, prejmejo denarno nadomestilo iz sklada Erasmus+ v višini od 330 do 430 evrov na mesec, poleg tega pa še mesečni dodatek, ki ga podeljuje ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v višini 80 evrov. Ta je še pred dvema letoma znašal 150 evrov, lani pa so ga želeli celo ukiniti. Nazadnje so po burnih odzivih in napovedanem protestu privolili v njegovo znižanje. Kot pravi Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, je bilo lani mnogo mladih, ki so se odpravljali v tujino, razočaranih.
Denarja dovolj le za študentski dom
»Za študijsko izmenjavo na Nizozemskem, kamor se odpravljam že ta konec tedna, bom prejemala skupno 430 evrov štipendije mesečno, kar je ravno dovolj za plačilo študentskega doma, ki je tam najcenejša oblika nastanitve,« je povedala Katja, študentka prava. Tanja, ki je lani del svoje študijske poti opravila na Švedskem, je imela podobno izkušnjo. »Dobivala sem 480 evrov štipendije na mesec, kar je ravno pokrilo sobo, poleg tega pa sem vsak mesec zapravila še slabih petsto evrov,« pove in doda, da je nekaj denarja privarčevala sama, ostalo so ji primaknili starši.
Tudi izbira ciljnih držav kaže, da pri odločitvi študentov za univerzo gostiteljico ni vedno ključna kakovost študijskih programov, pač pa življenjski standard države, ki si ga študenti še lahko privoščijo. Nina, ena izmed naših sogovornic, se je lani na izmenjavo odpravila v Črno goro in Grčijo. »Z malo truda in kančkom varčevalne narave sem v Črni gori uspela nekaj štipendije celo prihraniti,« pove in doda, da je nato privarčevani denar porabila na izmenjavi v Grčiji.
Pomagali bodo socialno ogroženim
Ministrstvo si med drugim želi, da bi na izmenjave odhajalo več študentov iz socialno šibkejših okolij. Trenutno je takih le okoli 13 odstotkov. Socialno ogroženi študenti poleg dotacije Erasmus+ sicer prejemajo tudi namenski dodatek. V minulih letih je ta znašal med 100 in 150 evri mesečno, v prihajajočem šolskem letu pa bo znašal 270 evrov.
Ne glede na to pa Jarčeva ocenjuje, da država še vedno ne naredi dovolj, da bi bila mobilnost med študenti večja. »Danes si tak študij res lažje privoščijo le premožnejši,« opozarja. »Dokazano je, da mednarodne izkušnje, življenje v tujini in mobilnost povečujejo zaposlitvene možnosti,« je še povedala Tea Jarc.
