Če je lani odkupna cena pšenice po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije znašala 175 evrov na tono in ni pokrila stroškov pridelave, potem je jasno, da bodo pridelovalci letos še na slabšem, saj so odkupne cene v primerjavi z lani nižje za 15 do 20 odstotkov. Največjo izgubo bodo utrpeli tisti, ki morajo za žetev najeti tako delovno silo kot mehanizacijo. »Mi, ki imamo na srečo svojo, bomo na izgubi nekoliko manj. Sicer pa na nižje odkupne cene vplivajo ogromni viški v EU,« opozarja Franc Štih, eden večjih pridelovalcev pšenice pri nas.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek pa meni, da obstoja resen sum, da se najpomembnejši odkupovalci žit pri nas o odkupni ceni pšenice dogovarjajo kartelno. »Na sestanku so odkupovalci – mlinarji – bolj kot ne predstavili cenik, o katerem se praktično niso niti začeli pogajati s pridelovalci. Vse skupaj jim je bilo predstavljeno v smislu vzemi ali pusti,« pravi Podgoršek. A dodaja, da mlinarje deloma tudi razume, saj bodo le tako lahko konkurirali nizkocenovnim pritiskom iz tujine. Ne glede na to bi tudi mlinarji lahko prevzeli del bremena krize na svoja ramena. Vsa slovenska pšenica se vendarle ne bo prodala kot nizkocenovna moka, dodaja, velik del je bo pristalo v izdelkih, ki pa imajo znatno dodano vrednost. Zato ocenjuje, da je odkupna cena slovenske pšenice v Sloveniji prenizka, sploh če vemo, da se cene kruha in drugih pekovskih izdelkov ne spreminjajo.
Pridelovalci dobijo subvencije
A kot pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je agrarni ekonomist Aleš Kuhar lani izračunal, da so se pekovski izdelki v zadnjih petih letih realno pocenili za od 7 do 20 odstotkov. Odločno pa ugovarja tudi temu, da bi se odkupovalci o cenah dogovarjali kartelno. Opozarja pa tudi na višje subvencije, ki jih dobijo pridelovalci. »Tudi mlinarska podjetja so namreč podprla predlog za dodatno, unikatno subvencijo za strna žita, ki znaša 122,5 evra na hektar, ob tem pa je pridelovalec pšenice deležen osnovne subvencije v višini 174 evrov na hektar, dodatka za varovanje okolja v znesku 96,9 evra in vračila trošarine za pogonska goriva 31 evra na hektar, kar skupno nanese 424 evrov,« pojasnjuje Zagorčeva.
Ceno določajo mnogi dejavniki
»Pšenica je blago, s katerim se trguje na svetovnih žitnih borzah. Na njeno ceno vpliva dogajanje na mednarodnem trgu, špekulacije, politika in ukrepi kmetijske politike, zaloge v regiji, napovedi glede letine, povpraševanje in ponudba. Gre za splet mnogih faktorjev, ki vsako leto določijo regionalni nivo cene, okrog katere se gibajo odkupne cene.« Ob tem Zagorčeva dodaja, da v slovenski proizvodni bazen vstopajo novi ponudniki pšenice in moke, z nižjimi proizvodnimi cenami obeh in večjimi površinami, ki omogočajo racionalnejšo pridelavo. »Kljub temu vsi slovenski mlini odkupijo večino slovenske pšenice, ki je na trgu. Lani so do konca avgusta odkupili 70.000 ton pšenice in nakupe še nadaljevali,« še razloži. Sicer pa ima večina pridelovalcev z odkupovalci tudi sklenjene pogodbe. »Žal pa nekateri pridelovalci še vedno taktizirajo in nihajo med zadrugo, mlinom in trgovcem z žiti in želijo, da jim ministrstvo ali zbornice zagotovijo višjo ceno, kot jo je mogoče doseči na trgu,« pravi Zagorčeva.
Mehanizmov za določanje cen ni
Kot pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, so naši kmetje lansko jesen pšenico in piro posejali na približno 32.400 hektarjih, kar je okoli štiri odstotke več kot leto poprej. Povečal se je zlasti delež površin, posejanih s staro vrsto pšenice, piro. »Pridelovalci ječmena, najpomembnejšega krmnega žita, pa so lansko jesen z njim posejali 18.068 hektarjev, kar je devet odstotkov manj kot leto poprej, a še vedno za odstotek več od povprečja zadnjih petih let,« pojasnjujejo na ministrstvu, kjer so poudarili še, da so ravno z vidika, da bi bili odnosi med deležniki v verigi preskrbe s hrano pošteni, imenovali tudi varuha, ki je pri svojem delu povsem neodvisen. »Varuh skrbi za to, da ne prihaja do zlorab močnejših členov in nepoštenih praks. Ker živimo v tržnem gospodarstvu in ker smo del pravnega reda EU, pa nimamo niti pristojnosti niti ustreznih mehanizmov, s katerimi bi lahko posegali v medsebojne poslovne dogovore med deležniki v verigi ali celo določali odkupne cene žit,« pravijo na ministrstvu, kjer dejstvo, da deležnikom v žitni verigi letos ni uspelo doseči zadovoljivega kompromisa glede odkupne cene žit, ki bi bil sprejemljiv za vse partnerje, obžalujejo.
