Pobeg iz samostanskega okovja na svobodo pomeni za Doro odhod v smrt. Pobeg se v njenem primeru pokaže kot iluzija, kot nemožnost, kot samomor. »Pobeg – tako se zdi – je klic na pomoč in včasih tudi oblika samomora. Kljub temu pa se med begom vsaj za hip dotakneš večnosti. Zakaj vezi ne potrgaš samo s svetom, ampak tudi s časom. In tako se zgodi, da se pod konec jutra nebo odene v rahlo modrino in te nobena stvar več ne tišči k tlom.«

Bi avtor in bralec lažje sprejela kruto usodo dekleta, če bi vedela, kako sta v Dorinem kratkem življenju izzvenela januar in februar 1942, preden so jo prijeli, ali je bolje, da tudi ta del njene usode ostane ovit v tih, neznaten glas milijonov vpijočih? Miljenko Jergović zapiše, da je to eden od najdelikatnejših in najtišjih romanov o holokavstu. »Takšen je pisatelj Modiano. Zelo delikaten in tih. Skoraj brez glasu. V tej tihoti je njegova moč.« Ne zgolj zato, ker se naslovna akterka v romanu ne pojavi, ampak zato, ker s pripovedjo, ki kljub dvema časovnima lokoma teče premočrtno, s svojo mukotrpno, neambiciozno vnemo ne razreši nerešenega problema, ampak ga pripelje do nerešljivega. V tej tihosti, v tem absurdu je njegov glas.

Roman je zvečine stkan iz izrazito dokumentaristično naravnane pisave, ki bi ji težko rekli biografska, kamor se vtihotapljajo avtorjeve domneve, domišljija in sanje. Na poti večletnega iskanja sledi za Doro se Modiano zave tudi lastne nerešene družinske travme, svojega očeta in njune zgodbe, ki jo je prav tako pogoltnila zgodovina. Potencialna možnost srečanja Dore in pisateljevega očeta, možnost, stkana iz Modianove želje, je eden izmed vrhov fiktivnega in poetičnega v romanu, ki skupaj z avtobiografsko noto dodaja pripovedi širšo dimenzijo. Ta ni zgolj metaforična, govori namreč o tem, da so usode ljudi nenehno prepletene in da smo na neki način vsi, ali lahko postanemo, Dora Bruder.

Roman je z bogato spremno besedo vzel pod drobnogled Jaroslav Skrušný, ki s svojo širino in literarnozgodovinsko razgledanostjo dokazuje, da bi bilo spremne besede, ki vse bolj izginjajo, še kako treba vrniti.