Na veliko presenečenje je Podemos pred septembrskimi baskovskimi parlamentarnimi volitvami za svojo kandidatko za predsednico baskovske vlade izbral neznano 48-letno dentalno kirurginjo Pilar Zabalo. Njen brat je bil prva žrtev paravojaške skupine, ki je v 80. letih ubila okoli 30 pripadnikov in simpatizerjev Ete. Kandidat separatistične levice pa je nekdanji član Ete Arnaldo Otegi, ki je marca letos prišel iz zapora.

Zabalova ima veliko možnosti za zmago, potem ko je na španskih parlamentarnih volitvah decembra 2015 Podemos dobil v Baskiji največ, to je 29 odstotkov glasov. Morda ji bo pomagala tudi njena osebnost, saj kljub grozljivi smrti svojega brata leta 1983 ves čas nasprotuje vsakemu političnemu nasilju. V politiko je vstopila pred nekaj leti z zavzemanjem za mirno sožitje Baskov s priseljenci. Njenega brata je, ko je bil star 20 let, eskadron smrti ugrabil v Franciji, nato mučil čez mejo v stavbi notranjega ministrstva v San Sebastiánu in ga na koncu ubil. »V našem programu hočemo govoriti o gospodarski krizi in o dokončnem okviru za mir in skupno življenje vseh,« je zdaj dejala. Sama je že vseskozi nasprotnica separatistične baskovske levice (katere del je Eta), ker ta ne obsoja političnega nasilja.

Kandidat separatistov

Voditelj te separatistične levice 58-letni Otegi je v mladosti deloval v Eti, v letih 1998–2003 pa vodil njeno politično krilo, se pravi stranko Batasuna. Ta je vedno zanikala svoje vezi z Eto, ki pa je vedno pozivala Baske, naj glasujejo za Batasuno. Ko je Otegi letos marca prišel iz zapora, kjer je bil šest let zaradi povezav z Eto, so ga pozdravili kot junaka. Ves čas poudarja, da je bil politični zapornik in da nasprotuje nasilju kot sredstvu za politične cilje. Še vedno pa noče obsoditi Ete, ki je v 40 letih ubila več kot 800 ljudi.

Zaton Ete

Eta sicer že šest let ni morila. Oslabljena zaradi dobrega sodelovanja med francosko in špansko policijo je oktobra 2011 napovedala konec svoje aktivnosti, a še vedno se včasih oglasi s kakšnim sporočilom za javnost. Oblasti pa še vedno čakajo, da jim izroči orožje. Menda je na prostosti samo še 30 aktivnih članov. Trenutno pa je v zaporih po vsej Španiji načrtno razpršenih 450 članov Ete.

Etin terorizem po Francovi smrti leta 1975 je toliko bolj nesmiseln, ker je demokratična Španija Baskom dala zelo veliko avtonomije. Tako je baskovščina že 20 let prevladujoč učni jezik v skoraj vseh osnovnih in srednjih šolah v Baskovski avtonomni skupnosti (BAS), v vrtcih pa jezik komunikacije. Počasi pa se uveljavlja tudi na univerzi. »Baskovščina tudi ni več jezik podeželja, kot je bila v Francovem času,« je za Dnevnik dejal baskovski pisatelj Juan Cruz Igerabide. »Tako se jo vse več govori tudi v Bilbau, kjer je pred desetletji skoraj ni bilo slišati.« V BAS, ki ima kot Slovenija dva milijona prebivalcev, je pred 20 leti tekoče govorilo baskovščino 31 odstotkov ljudi, danes že 35 odstotkov, kar je izjemen dosežek glede na to, da se je ob Francovi smrti, ko so baskovščino že skoraj 40 let zatirali, že od 19. stoletja pa se je zlasti zaradi priseljencev umikala španščini, zdelo, da bo ta jezik, ki ni indoevropski, kmalu povsem izginil. Od 19. stoletja se je v Baskijo, ki je bila in je poleg Katalonije in Madrida gospodarsko najbolj razvit del Španije, priselilo veliko ljudi iz revnih delov Španije.