Ko so dali 12 posameznikom, ki so trpeli za proti zdravljenju odporno depresijo, psilocibin, halucinogeno sestavino, ki jo vsebujejo prepovedane čudežne gobice, jih je bila tri mesece po zdravljenju polovica še vedno brez depresije, učinkovino pa je tudi dobro prenašala. Avtorji študije, prve, v kateri so psilocibin raziskovali kot morebitno učinkovino za zdravljenje hude depresije in ki so jo objavili v reviji Lancet Psychiatry, navajajo, da na osnovi teh rezultatov še ne morejo sklepati o terapevtskih koristih psilocibina, ugotovitve pa so ugodne in je potrebnih več raziskav.
»Proti zdravljenju odporna depresija je pogosta, bolnika zelo onemogoča in jo je zelo težko zdraviti. Novi načini zdravljenja so nujni in naša študija kaže, da je psilocibin obetavna učinkovina. Potrebujemo študije z več vključenimi bolniki, da ugotovimo, ali so ugodni učinki tudi dolgoročni in kako se psilocibin odreže v primerjavi z drugimi načini zdravljenja,« pravi glavni avtor študije dr. Robin Carhart - Harris z Imperial Collegea v Londonu.
Depresija bremeni milijone ljudi po vsem svetu in stane v ZDA več kot 200 milijard dolarjev na leto. Najpogosteje jo zdravijo s pomočjo kognitivne vedenjske terapije in z antidepresivi. Vendar se petina bolnikov ne odziva na zdravljenje.
V prejšnjih študijah, v katerih so slikali človeške in živalske možgane, so raziskovalci ugotovili, da ima psilocibin podobne učinke kot drugi antidepresivi. Deluje na serotoninske receptorje v možganih, vendar se od antidepresivov razlikuje po kemijski strukturi in deluje hitreje.
V študijo so vključili šest žensk in šest moških z zmerno do hudo depresijo, v povprečju je pri njih bolezen trajala 17,8 leta. Vsi so imeli za sabo vsaj dva neuspešna poskusa zdravljenja z antidepresivi. Večina vključenih je prejela tudi neko obliko psihoterapije. Med njimi nihče ni imel psihotičnih motenj, samomorilnih misli in ni bil odvisen od drog ali alkohola.
Bolniki so prvi dan zdravljenja dobili nižji, testni odmerek, čez teden dni pa višji, terapevtski odmerek. Kapsule so zaužili leže v prostoru z rahlo razsvetljavo in glasbo, na vsaki strani postelje pa sta sedela psihiatra, ki sta bolnikom zagotovila podporo. Dan po terapevtskem odmerku so opravili slikanje možganov z magnetno resonanco in slikanje ponovili prvi, drugi, tretji in peti teden po terapevtskem odmerku ter tri mesece kasneje. Od 30 do 60 minut po zaužitju kapsule so bolniki zaznali psihedelične učinke psilocibina, saj je to droga, ki povzroča halucinacije. Ta učinek je bil največji od dve do tri ure po zaužitju kapsule, po šestih urah pa so lahko odšli domov. Poročali niso o nobenih resnih stranskih učinkih, pričakovano pa jih je bilo strah pred učinki psilocibina, nekateri so izkusili zmedenost, slabost in glavobol. Dva bolnika sta poročala o blagi paranoji, ki pa je minila.
Teden dni po zdravljenju so vsi bolniki poročali o izboljšanju simptomov depresije; pri osmih bolnikih (67 odstotkov) so znaki bolezni izginili. Po treh mesecih je sedem bolnikov še naprej poročalo o izboljšanju bolezni, pri čemer jih je bilo pet še vedno brez znakov bolezni. Pri petih bolnikih pa so se znaki depresije do določene mere ponovili.
Bolniki so vedeli, da so prejemali psilocibin, njegovega učinka pa niso primerjali s placebom. Nekaj ugodnih učinkov je moč pripisati tudi psihološko podpori med prejemanjem učinkovine, menijo avtorji. lo