Zdravstvene težave kot posledica premalo gibanja po vsem svetu povzročajo stroške v višini 67,5 milijarde dolarjev (61 milijard evrov) na leto. To kaže študija za leto 2013, ki jo je zdaj objavila ugledna medicinska revija iz Velike Britanije Lancet. Omenjena vsota je na primer precej večja, kot bo letošnji slovenski BDP.
Od teh 67,5 milijarde dolarjev približno štiri petine odpadejo na stroške zdravljenja, petina pa na manjšo produktivnost. Študijo so naredili v 142 državah sveta, kjer živi 93 odstotkov vseh ljudi. Prvič so tako strokovnjaki izračunali stroške, ki jih prinaša pandemija sedenja. Na zdravje slabo vpliva pogosto sedenje, ki je del sodobnega življenja. Sedimo v službi, doma pred televizijo, ob vsakem obedu, v kinu, avtu… Študija tudi ugotavlja, da zaradi pogostega sedenja oziroma bolezni, povezanih z njim, vsako leto umre pet milijonov ljudi.
Ti stroški pa so najbrž v resnici še večji, saj so v študiji upoštevali le pet najpomembnejših bolezenskih stanj, ki so povezana s telesno neaktivnostjo: srčni infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2, rak dojk in rak debelega črevesja. Obe omenjeni vrsti raka sta v Sloveniji najpogostejši, prvi pri ženskah, drugi pri moških.
Pandemija sedenja se širi na revne države
Največje breme stroškov bolezni, ki so posledice prepogostega sedenja, morajo nositi visoko razvite države. Tako na te bogate države, v katerih živi desetina človeštva, odpadejo kar štiri petine vseh zdravstvenih stroškov za te bolezni, ki znašajo 41 milijard dolarjev. Tri petine oziroma osem milijard dolarjev pa v bogatih državah znaša delež posrednih stroškov, to je manjše produktivnosti.
V revnejših državah se posledice kažejo precej neposredno v vse številnejših primerih smrti, ki jih povzročajo srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen tipa 2 in obe omenjeni vrsti raka. A čim bolj se bodo manj bogate države razvijale, bolj se bosta v njih povečevali pogostost sedenja in dostopnost zdravljenja, s čimer pa se bodo povečevali tudi stroški, ki jih povzročajo omenjene bolezni. Tako meni Melody Ding z univerze v avstralskem Sydneyju, kjer so raziskavo vodili.
Zdravilo: ena ura gibanja na dan
Po drugi študiji, ki so jo v reviji Lancet objavili skupaj s prej omenjeno, pa je tveganje smrti zaradi posledic osemurnega sedenja v službi mogoče zmanjšati z najmanj eno uro telesne vadbe na dan. Tako je dovolj, da vsak dan hitro prehodimo šest kilometrov ali prekolesarimo 16 kilometrov. Če se torej zaradi službe vse več ljudi po svetu ne more izogniti pogostemu sedenju (kar se dogaja že v šolskih klopeh), pa je to vedno mogoče popraviti z enourno telesno aktivnostjo. A študija iz Lanceta kaže, da je trenutno samo četrtina oseb, ki dnevno sedijo po osem ur in več, uro ali več na dan telesno aktivnih.
Svetovna zdravstvena organizacija po drugi strani priporoča 150 minut telesne aktivnosti na teden. To je veliko manj kot 60 minut na dan, kar priporoča študija v Lancetu, ki pa je preučila podatke več kot milijon ljudi. Vsekakor pa že vsaka telesna aktivnost, čeprav je krajša od ure, zmanjšuje tveganje za različna bolezenska stanja. Veliko je že, če se kdo odloči, da se bo peš ali s kolesom odpravil v službo.
Zdravniki menijo, da je odziv zdravstvenih oblasti po svetu na pandemijo sedenja mlačen in zelo počasen. »Problem premajhne telesne aktivnosti se podcenjuje,« pravita Richard Horton in Pam Das, glavna urednika Lanceta.
