Ko se je leta 1923 Coco Chanel vrnila s počitnic na Azurni obali, je že ob izkrcanju v Parizu s svojo globoko temno poltjo, dobila jo je menda čisto po naključju, nevede začela nov trend, ki kljub glasnim opozorilom stroke traja še danes. Z modno legendo je zagorela polt postala statusni simbol.

Moda in zdravje na tehtnici

Nekoč želeno in opevano aristokratsko bledico, nežen porcelanast ten, je zamenjala zagorela koža, ki je do takrat »kazila« videz nižjega sloja ljudi, ki so ogoreli med delom na polju. Ob osupljivem pogledu na Coco pa je porjavela polt čez noč postala prestiž. Potrditev, da si dovolj premožen in si zagorelo polt lahko privoščiš na počitnicah ob morju, na obali ali celo jahti. Obsedenost z belo poltjo nikakor ni poznala le evropska aristokracija. Že od nekdaj so Japonci idealizirali podobo snežno bele polti, ki so jo še izraziteje poudarjale gejše. Tudi moderne Japonke si želijo z belo poltjo ustvariti videz večne mladosti. Je pa res, da je v svetu, kjer je predvsem Zahod idealiziral podobo porjavele kože kot izraz mladosti in lepote, ta ideal dosti bolj drzen. Če bi znali pravilno prisluhniti stroki, ki goreče odsvetuje nepotrebno izpostavljanje nevarnim sončnim žarkom, bi lahko razumeli, da ima ravno japonska kultura na tem področju veliko dolgoročnejši pogled kot zahodna. V njihovem interesu je namreč ohraniti mladostno in napeto kožo tudi v starejših letih, medtem ko je posledica trenda sončenja v zahodnih kulturah povešena in zgubana koža, kar pripelje do uničenega kolagena v celicah in vezivnem tkivu ter v »imenu« popolnega videza kmalu tudi do obiska plastičnega kirurga.

Vsako nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom si naša koža zapomni. Škodljivi učinki UV-žarkov, bodisi zaradi pretiranega sončenja bodisi zaradi uporabe solarija, se seštevajo. Zato dermatologi nenehno opozarjajo, da ni zdrave porjavelosti. Nepremišljeno pretiravanje se utegne pozneje grdo maščevati. Drži pa, da so ljudje različno občutljivi za sonce. Hujše sončne opekline in povečano tveganje za nastanek melanoma grozijo predvsem štirim skupinam ljudi: osebam s svetlo poltjo, tistim z večjim številom pigmentnih znamenj po telesu, posameznikom, ki imajo sorodnike s kožnim rakom, in ljudem, ki se nezaščiteni izpostavljajo soncu. Še posebno morajo biti na to nevarnost pozorni ljudje z izrazito svetlo poltjo, s svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi ter modrimi, zelenimi ali sivimi očmi. Ti so pogosto pegasti, njihova koža običajno ne porjavi, sončni žarki pa jih zlahka opečejo.

Pomoč naravne aromakozmetike

Po drugi strani pa se tudi ni dobro popolnoma umakniti s sonca. In v teh primerih koža potrebuje kakovostno negovanje. Trg je poplavljen s kozmetičnimi pripravki, ki z zaščitnimi faktorji zagotavljajo varno sončenje. Vse več pa je tudi uporabnikov, ki posegajo po naravi, saj je ta prava zakladnica hidrolatov, maščobnih olj, eteričnih olj in izlužnin. »Vse to je del čudovite mlade vede – naravne aromakozmetike –, ki postaja tudi pri nas vedno bolj popularna,« pove Ana Ličina, certificirana aromaterapevtka. Preprosto negovalno olje za sončenje si, kot pravi Ličinova, lahko izdelamo tudi sami doma. »V enakih delih zmešajte nerafinirana hladno stisnjena olja avokada, oljke in jojobe, dobro premešajte in vlijte v stekleničko. Tak pripravek ima zaščitni faktor 5, kar bo povsem zadostovalo za dopoldansko in poznopopoldansko nastavljanje soncu,« še pove in opozori na zmotno prepričanje o olju malinovih pešk, ki naj bi imelo faktor 30–50. »To žal ni res, o čemer lahko berete v odlični knjigi Sodobna kozmetika, ki so jo napisali strokovnjaki na fakulteti za farmacijo. Hladno stisnjena olja nimajo nikdar prav visokega zaščitnega faktorja. Za močnejšo zaščito (a še vedno dovolj naravno) lahko posežete po pripravkih, ki vsebujejo mineralne pigmente.«

Nad opekline s hidrolatom sivke in smilja

Izpostavljanje soncu je izredno pomembno, ker na tak način v našem telesu nastaja vitamin D, pomemben za zdrave kosti in zobe, za dobro delovanje imunskega sistema in podobno. Vendar pa je treba imeti zdravo mero. In če so dvorne dame za sprehod po vrtu nosile klobuke, senčnike in rokavice na rokah, so že vedele, zakaj. »Če nas sonce opeče, si lahko pomagamo tako, da opeklino popršimo s hidrolatom sivke ali smilja. Lahko pa se namažemo z izlužnino šentjanževke, v katero smo dodali nekaj kapljic eteričnega olja sivke. Vendar pa moramo to storiti šele zvečer, kajti olje šentjanževke je fototoksično (povečuje občutljivost kože za sončne žarke). Za regeneracijo kože bo dobro poskrbel tudi gel aloje.«