V času, ko je okužba s hepatitisom C že začela načenjati zdravje Marka Korenjaka, je bilo bolnikom na voljo le dolgotrajno in naporno zdravljenje. Možnosti, da ozdravi, je bil vesel, predvideval pa je tudi, da bo zaradi svoje mladosti lažje prenesel izčrpavajoče stranske učinke. Že po prvi injekciji pa je uvidel, kako zelo bo moral svoj vsakdan podrediti zdravljenju.
Da bi bila nova zdravila še bolj dostopna
»Najprej se mi je zdelo skoraj smešno, ko so mi rekli, da bom moral na bolniško. A takoj, ko so začela zdravila učinkovati, mi je bilo vse jasno. Na bolniški sem bil leto in pol. Po zdravljenju, ki se je končalo decembra 2009, je trajalo še pol leta, da so izzveneli stranski učinki oziroma posledice zdravljenja. Poleg hude utrujenosti so ga spremljale tudi psihološke težave, od depresije do agresivnosti in razmišljanja o samomoru. V letu, ko sem bil na zdravljenju, sem bil hkrati odrezan od vsega. Izgubil sem številne stike, ki sem jih imel kot podjetnik.« Ko je ozdravel, je moral začenjati znova, pove Korenjak, ki danes vodi društvo obolelih za hepatitisom Slovenija HEP.
Zaradi svoje izkušnje še toliko bolj razume, kako velik napredek pomenijo novejša zdravila. Pri njih večinoma zadostuje že trimesečno zdravljenje, bolniki pa ne trpijo več zaradi stranskih učinkov, ki spremljajo starejšo možnost zdravljenja. Poleg tega se uspeh novega zdravljenja približuje popolnemu: v skupini bolnikov, ki so ga že končali in so jih slovenski strokovnjaki vzeli pod drobnogled, je ozdravelo 66 od 67 ljudi.
A takšno zdravljenje je zelo drago – za enega bolnika stane po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije okrog 40.000 evrov. Nova zdravila so za zdaj tako na voljo bolnikom, pri katerih posledice okužbe s hepatitisom C že ogrožajo življenje (bolniki s cirozo, rakom jeter, tisti, ki čakajo na presaditev jeter), pa tudi ljudem, pri katerih poškodbe jeter verjetno že peljejo v hudo obolenje. Prednost so dobili tudi bolniki, ki so hkrati okuženi z virusom HIV, in ljudje, pri katerih hepatitis C povzroča težave z jetri.
V društvu obolelih pritrjujejo ocenam mednarodne stroke, da je zdravljenje v Sloveniji na zelo visoki ravni. Kljub temu pa si želijo, da bi bila nova zdravila na voljo večjemu številu okuženih. To bi v drugem koraku pomagalo zniževati visoke cene, ki jih danes postavlja farmacevtska industrija, meni Korenjak. Rešitev, s katero bi posamezne države povečale svojo možnost pri zniževanju cen, vidi tudi v povezovanju držav znotraj regije. »Skupaj bi se lažje pogajale.« V društvu ob tem poudarjajo, da nove možnosti zdravljenja niso dobre le za bolnike. Zdravstveni sistem lahko dolgoročno razbremenijo zahtevnega zdravljenja posledic okužbe, s tem pa prinašajo tudi finančni prihranek.
Spodbujajo testiranje
Za okužbo, ki jo je zdravljenje v njegovem primeru uspešno odpravilo, je naš sogovornik izvedel leta 1998. Zaradi von willebrandove bolezni, pri kateri gre za motnjo strjevanja krvi, je pred tem prejemal pripravke, izdelane iz krvi. V času, ko je odraščal, pa še ni bilo rednega testiranja vse darovane krvi (odkritje hepatitisa C je bilo objavljeno šele ob koncu osemdesetih let).
Ljudem, ki bi lahko prišli v stik s hepatitisom C, v društvu Slovenija HEP priporočajo testiranje (podrobnejše informacije o tem so na njihovi spletni strani: http://www.slovenijahep.si/hepc/). Da bi dosegli postopno izničenje virusa, ki je postalo z izboljšavami pri zdravljenju realen cilj, bo treba odkriti tudi okužbe pri ljudeh, ki se jih danes še ne zavedajo. Po ocenah stroke je v Sloveniji okoli 9000 okuženih, okužba pa je bila doslej potrjena pri okoli 3500 ljudeh.
Kot so spomnili v društvu Slovenija HEP, so bili večjemu tveganju okužbe med drugim izpostavljeni ljudje, ki so pred februarjem 1993 prejeli transfuzijo krvi, izdelkov iz krvi ali presajen organ. V skupinah z večjim tveganjem so tudi tisti, ki si intravenozno vbrizgavajo ali njuhajo droge (oziroma so to počeli v preteklosti). Virus se lahko med drugim prenaša tudi z neprofesionalnim tetoviranjem in prebadanjem kože, pa tudi s spolnimi odnosi. Z virusom hepatitisa C so lahko prišli v stik tudi hemodializni bolniki, zdravstveni delavci, ki so se naključno zbodli z okuženimi predmeti, včasih pa se hepatitis C prenaša s tesnimi stiki med družinskimi člani oziroma pri souporabi pribora za osebno nego, zelo redko tudi z matere na otroka ob porodu. Z običajnimi družabnimi stiki se ta okužba ne prenaša, so povedali v društvu.
