Ljubljanska obvoznica: Okoli Ljubljane vozi vse več vozil

Na zahodu bodo dodali dva pasova

Največ prometa kazalci beležijo na zahodni ljubljanski obvoznici, in sicer na odseku med razcepoma Koseze in Kozarje, ki ga v povprečju na letni ravni prevozi nekaj več kot 70.000 vozil na dan. Od tega je v letu 2014 ta odsek v povprečju prevozilo 4436 težkih tovornih vozil na dan, podatkov za lansko leto še ni, kar je deset odstotkov več kot v letu pred tem.

Na nekaj manj kot tri kilometre dolgem odseku Koseze–Kozarje je predvidena razširitev obvoznice na šest pasov oziroma dograditev enega voznega pasu v obeh smereh. Na priključku Brdo, ki je na tem odseku, bodo v okviru projekta razširitve prav tako opravili različne gradbene posege. Zahodne priključne rampe (poti), gledano iz smeri Šentvida proti razcepu Kozarje, se bodo le prilagodile širitvi avtoceste, vzhodna stran priključka, to je na nasprotni strani avtoceste, pa bo zaradi drugačnega koncepta vodenja prometa popolnoma spremenjena. Državni lokacijski načrt, ki ga je vlada sprejela leta 2009, predvideva tudi gradnjo protihrupne zaščite na tem območju. Trenutno je poteka postopek oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo del, ki naj bi bil končan v nekaj tednih.

»Pri izdelavi projektne dokumentacije bo velika pozornost namenjena tehnologiji graditve novih treh nadvozov nad zahodno obvoznico, obstoječi trije bodo porušeni, tako da bo v čim manjši možni meri moten promet. Dela bodo ves čas potekala pod prometom,« je pojasnil Marjan Koler iz Darsa.

Preuredili naj bi vse štiri razcepe

A ker širitve obvoznice – vrednost je ocenjena na dobrih 30 milijonov evrov – na tem delu prej kot v nekaj letih ne gre pričakovati, v Darsu preučujejo tudi kratkoročne ukrepe, s katerimi bi zmanjšali zastoje. Pravijo, da trenutno Prometnotehniški inštitut fakultete za gradbeništvo in geodezijo izdeluje prometno študijo, na podlagi katere naj bi preuredili vse štiri razcepe na ljubljanskem obroču.

»Kratkoročno lahko s pomočjo spremenjenih talnih označb nekaj pridobimo pri pretočnosti, podobno kot smo to storili po odstranitvi plastičnih količkov pred predorom Golovec, v srednjeročnem načrtu pa je namestitev dodatnih elektronskih portalov (ITS-opreme), prek katerih v realnem času upravljamo promet in obveščamo voznike,« je pojasnil Koler.

Prometne tokove na ljubljanski obvoznici bo bržkone prerazporedila tudi morebitna prepoved tranzitnega tovornega prometa po njenem severnem delu in zmanjšanje hitrosti v nočnem času za tovorna vozila po celem ljubljanskem avtocestnem obroču, čeprav gre prvenstveno za ukrep za zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom.

V Darsu pravijo, da so v igri trije scenariji, razlikujejo pa se zgolj po tem, ali bi se hitrosti za težke tovornjake v nočnem času omejile le na severno in zahodno obvoznico ali pa tudi na južno in vzhodno. »Z našimi predlogi je bilo seznanjeno tudi pristojno ministrstvo, vendar odgovora oziroma potrditve predlaganih ukrepov še nismo prejeli,« so povedali pri upravljalcu slovenskih avtocest.