V pivški občini so lani našteli skoraj 40.000 turistov, kar se v primerjavi s postojnsko, kjer je samo obiskovalcev Postojnske jame blizu 700.000, zdi malo. A če upoštevamo, da je bila pivška občina še pred nekaj leti turistično povsem nerazvita, je dosegla velik napredek. Zagotovo sta k spodbudnim napovedim tudi za letošnje leto v veliki meri zaslužna Park vojaške zgodovine in krajinski park Pivška presihajoča jezera z ekomuzejem, ne gre pa prezreti niti preostale turistične infrastrukture, ki se počasi le prebuja.
Zbiratelji pripravljeni tudi zamenjati kos orožja
Pivka je bila od nekdaj vojaško mesto. Privlačila je že Turke, okoli leta 1930 pa je Kraljevina Italija za obrambo rapalske meje zgradila vojašnice na mestu današnjega Parka vojaške zgodovine. Vse do leta 1991 je v pivški vojašnici domovala Jugoslovanska ljudska armada. »Od leta 2004 je park postal največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaškozgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope,« pove Boštjan Kurent, strokovni vodja parka. Lani si je park ogledalo 33.000 obiskovalcev, letos jih pričakujejo nekaj več kot 40.000. Park ima poleg komande še štiri paviljone, v katerih so tematsko razporejene razstave. V paviljonu B je na ogled razstava partizanskih tankovskih enot, kjer pozornost vzbudita tako stuart M3A1 kot njegova nekoliko mlajša različica M3 A3, ki sta zagotovo dragocen spomin na 1. partizansko tankovsko brigado. »Privlačna je tudi razstava Oklep svobode, ki združuje oklepna vozila, orožje in opremo, ki so v Jugoslavijo prišli iz Amerike v 50. letih 20. stoletja kot vojaška pomoč po sporu med Titom in Stalinom,« nadaljuje po vodenem ogledu razstave Kurent. Na ogled je tako tudi ameriški tank M47 patton, najtežji tank v zbirki parka. Kar nekaj eksponatov je muzej dobil z izmenjavo. »Veliko je zbirateljev, ki so pripravljeni prodati ali celo zamenjati kos vojaškega orožja, vozilo ali celo letalo. Seveda težko verjamem, da bomo kdaj v parku imeli razstavljenega nemškega tigra ali panterja. Gre za redko vozilo, ki na trgu dosega izjemno visoko ceno. A ne glede na to se lahko naš župan pohvali, da je najbolje oborožen župan v Evropi.« Paviljon C, največji objekt v parku, je posvečen artileriji – kraljici bojišča. »Med najzanimivejše zagotovo sodi kar 14 ton težka ameriška havbica, ki jo je upravljalo kar 16 mož,« pove sogovornik, ki poudari še legendarno letalo soko 522. »Razstavljeno letalo ima originalno patino in velja za največjega filmskega zvezdnika v parku. Uporabljali so ga tako za šolanje pilotov kot filmski ustvarjalci v 60. letih. Dejstvo je, da je vojska rada posojala vojaško opremo za filmsko produkcijo. Manjkala so le nemška letala in soko 522 nekoliko spominja na nemške lovce. Tako lahko na razstavljenem letalu, to je bilo najdeno in prepeljano s Češkega, še vidimo oznako nemškega vojaškega križa, letala pa so 'nastopala' v filmih, kot sta Bitka za Neretvo in Kelijevi junaki.«
Ponosni lastniki tetovaž JLA
In če se generaciji, rojeni v 21. stoletju, zdi »bratstvo in enotnost« nekdanje Jugoslavije daljna preteklost, jo v njej rojeni obiskovalci parka razumejo vsak na svoj način. »Že na začetku smo s stalno postavitvijo razstave Pot v samostojnost pritegnili pozornost tujcev. Zanimivi so tudi odzivi ljudi, ki so vojsko služili v Jugoslovanski ljudski armadi, ki je kasneje imela velik vpliv na razvoj države in na njeno ureditev,« pove Kurent. »Na zidu, kjer so predstavljene denimo tetovaže, nekdanji vojaki radi zavihajo rokave in pokažejo svoj tatu. Zanimivo je prisluhniti denimo Bilečancem, ki pravijo, da takih tetovaž nimajo.« In ko misliš, da se muzej konča pri postavitvi Kongresnega trga z zgodovinskim nagovorom prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, pridejo ob vstopu v dnevno sobo, kjer se po televiziji vrtijo poročila iz leta 1991, na dan čustva tistih, ki so osamosvojitveno vojno spremljali na TV-zaslonih. Številne osebne zgodbe, ki se dotikajo obdobja desetdnevne vojne za Slovenijo, in dejstvo, da je ravno tank T-55 del tankovske enote, ki je iz pivške vojašnice prva začela agresijo jugoslovanske vojne, podkrepi še pogled z balkona na gazelo z oznako Velenje TO-001, ki je prvo zračno plovilo, ki mu je uspelo pobegniti iz jugoslovanskega vojnega letalstva.
Zvezda parka 76 ton težka podmornica
Največja zvezda Parka vojaške zgodovine je zagotovo 19-metrska in kar 76 ton težka podmornica P-913 zeta. Za vodeni ogled njene notranjosti se je treba predhodno dogovoriti. »Gre za izjemen primer vojaške tehnične dediščine, pri njenem razvoju pa so sodelovali tudi slovenska industrija in naši strokovnjaki,« pove Kurent. A med posedanjem v podmornici, ki je lahko prevažala tudi do šest podmorniških diverzantov, resnično izgine vsa romantika življenja v globinah, ki jo morda predstavlja ameriški film Rdeči oktober s Seanom Conneryjem v glavni vlogi. In če sprehod po paviljonih spremlja vonj po strojnem olju, ki je značilen za vojaška vozila in orožje, se je iz bližnje vojaške kantine širil vonj po pravem, vojaškem pasulju. »Ta je ves čas na meniju, saj smo ugotovili, da si ga obiskovalci muzeja skoraj vedno zaželijo. Ravno tako opažamo, da je kar nekaj domačinov, ki pridejo k nam na malico,« pove Kurent. Za pasulj s sladico boste namreč odšteli pet evrov, glede na velikost porcije pa boste imeli dovolj energije, da boste obisk Pivke nadaljevali po krožni poti vojaške zgodovine, ki povezuje park, podzemno utrdbo Alpskega zidu na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem in vas Narin. Da gre za konkreten izlet, pove že čas – štiri ure namreč traja hoja, ki pa jo lahko po želji tudi skrajšate in se odpravite le do nekdanjega vojaškega poligona na Koti 110 (613 m) ter si ogledate kaverno iz 1. svetovne vojne. »Po navadi se zanimanje obiskovalcev kar nadaljuje še z ogledom utrdbe Alpskega zidu s 500 m dolgim rovom, v katerem smo ohranili ostanke bojnih položajev, skladišče streliva in bivalne prostore,« pove sogovornik, ki omeni, da se je za ogled rovov ravno tako treba najaviti, saj so ogledi vodeni.
Kotlina, kjer se rodi burja
Ker vam bo ogled Parka vojaške zgodovine vzel praktično vse popoldne, ostane še dovolj časa, da dan sklenete v krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, kjer se v kraških kotanjah rodi burja. Kar 17 presihajočih jezer, ki jih je mogoče najti v Pivki, poleti presahne, kljub vsemu pa sama narava ponudi čudovite travniške dišavnice. Našli boste tudi sibirsko peruniko in muholiko mačje uho, barvite metulje, morda celo človeško ribico. Bližnjega srečanja z rjavim medvedom in volkom, ki jih je v okolici Pivke kar nekaj, pa vam domačini toplo odsvetujejo. Če boste na izlet s seboj vzeli otroke ali vnuke, pa nikakor ne spreglejte povabila ekomuzeja Pivških presihajočih jezer, ki se ponaša z interaktivno igro krasa in vode.
