Oplenovo hišo pod Studorjem so najverjetneje zgradili v začetku 19. stoletja. Danes ta bohinjska domačija stegnjenega tipa z originalno opremo še od zadnjih lastnikov predstavlja muzej bivalne kulture in je ena redkih hiš, v kateri je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. To v Gorenjskem muzeju, ki hišo upravlja, tudi redno počnejo. Ob rojstnodnevnih zabavah in drugih prireditvah v zimskem času, vsekakor pa ob tradicionalnem otepanju na štefanovo, 26. decembra, v peči in na ognjišču zaprasketa ogenj.
Peč prinaša doživetje in preganja vlago
Toda vlada je ta mesec zaostrila pogoje za sobne kurilne naprave in predpisala obvezne meritve ter najvišje dovoljene izpuste za štedilnike, lončene peči in odprte kamine na drva. Neustrezne peči bo treba prilagoditi ali jih ugasniti. »Če ognjišča in peči ne bomo smeli več uporabljati, bomo ljudi prikrajšali za doživetje in osiromašili marsikateri dogodek, obiskovalci pa bodo gotovo težje sedeli in se družili ob mrzli peči,« pripoveduje direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert.
Še hujše bi bile posledice ugasnjenih peči na Prešernovi domačiji v Vrbi in v Finžgarjevi hiši v Doslovčah, ki ju upravlja Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. »Če bi peči ostale mrzle, niti ne bi bilo toliko problematično z doživljajskega vidika obiskovalcev kot zaradi povsem praktičnih težav z vzdrževanjem obeh hiš. Gre namreč za stari stavbi, v katerih je veliko vlage in ju zgolj z obstoječim talnim gretjem oziroma električnim radiatorjem ni mogoče dovolj ogreti. Če krušna oziroma lončena peč ne bo smela več obratovati, bo treba poiskati neki drug način dodatnega ogrevanja,« ocenjuje direktor zavoda Matjaž Koman.
A kot kaže, bojazni vsaj za muzejske primerke vendarle ni. Vlada je namreč v uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav dovolila dve izjemi. Tudi v prihodnje merjenje izpustov in morebitna sanacija oziroma ugašanje neustreznih peči ne bo potrebno, če kurilna naprava predstavlja edini vir ogrevanja stanovanjskih prostorov ali je bila izdelana oziroma postavljena pred letom 1950.
(Še) bolj problematične so meritve
Muzeji se bodo tako praviloma izmazali, toda vsi zasebni ljubitelji odprtih kaminov, krušnih in drugih sobnih peči ne bodo imeli te sreče. Pečar in predsednik odbora pečarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Jurij Hrovat miri, da je vsako sobno peč mogoče sanirati in je ne bo treba ugasniti. To velja tudi za odprte kamine, ki jih bo pač treba zastekliti oziroma vanje namestiti tako imenovan kaminski vložek – zaprto kaseto iz pločevine ali drugega materiala, ki preprečuje uhajanje dimnih plinov v prostor.
Bolj problematično bo po njegovih besedah samo merjenje dimnih plinov. Kajti čeprav ne gre za muzejske primerke, tudi krušne oziroma lončene peči v gospodinjstvih ne stojijo v kotlovnicah, temveč nosijo določeno estetsko vrednost in predstavljajo okras oziroma del notranje stanovanjske opreme. Da bi lahko merili njihove izpuste, bo treba po Hrovatovih besedah marsikatero od starejših peči razkopati, da bi sploh ugotovili, kako je sestavljena in kje lahko potekajo meritve. Vsekakor pa bo vanje treba zavrtati luknje za merilne naprave.
»Te peči niso bile grajene tako, da bi lahko merili njihove dimne pline, saj zakonodaja tega doslej ni predpisovala,« pojasnjuje Hrovat in opozarja, da je ukrep vlade nesorazmeren glede na predvidene učinke. »Pripravljalci uredbe si verjetno sploh niso predstavljali, kaj so predpisali,« ugiba, kaj je botrovalo tako neživljenjski zakonodaji.
V Nemčiji pametnejši
Pritrjuje, da je bilo zaradi razširjene samogradnje in prodaje tudi povsem neustreznih peči v trgovinah treba ukrepati. Toda niti stroka ne ve, kako naj zdaj sprejete rešitve v praksi izvaja. »Manjkajo podzakonski akti, klasifikacija naprav, pristopi merjenja...« našteva Hrovat. Dodaja, da so prav zaradi številnih neznank in odprtih vprašanj v Nemčiji letos meritve uvedli le za nove sobne peči, ki so bile že v osnovi zasnovane tako, da omogočajo meritve.
»Zatečeno stanje, se pravi že vgrajene peči, so pustili pri miru,« opozarja Hrovat. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor medtem napoveduje, da bo vsa potrebna metodologija za izvajanje meritev na vseh sobnih pečeh razen že omenjenih dveh izjem izdelana najpozneje prihodnje leto.
