»Možnosti, da bi Mednarodni olimpijski komite dovolil tekmovati ruskim športnikom na olimpijskih igrah v Riu, niso večje od enega odstotka,« je rusko javnost na najhujše pripravljal ruski minister za šport Vitalij Mutko. Na njegovo zadovoljstvo in zadovoljstvo ruskih športnikov ter tamkajšnje javnosti se pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) kljub pritiskom največjih in najvplivnejših držav, med katerimi so tudi Združene države Amerike, Kanada in Nemčija, niso odločili za popolno izključitev ruske reprezentance s prihajajočih olimpijskih iger.
Namesto tega je 15-članski izvršni odbor sklenil, da odločitev o prepovedi nastopa ruskim športnikom prepusti posameznim panožnim zvezam, s čimer se je odločil proti izrekanju kolektivne krivde. S tem je ravnal po v pravu že uveljavljeni praksi, da je posameznik nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. »Naša odločitev spoštuje pravila prava in pravice vseh poštenih športnikov sveta,« je odločitev komentiral predsednik MOK Thomas Bach.
MOK bo nastop ruskih športnikov v Riu de Janeiru pogojeval s strogimi kriteriji. Med drugim bodo morali predložiti dokaze, da so dopinške teste opravili v »zanesljivih« mednarodnih laboratorijih, prav tako na olimpijskih igrah ne bodo smeli nastopiti športniki, ki so jih pri jemanju prepovedanih poživil že ujeli. »S postavitvijo številnih in tudi zelo strogih kriterijev, ki jih bo moral upoštevati čisto vsak ruski športnik, smo letvico dvignili do skrajne meje,« je še zatrdil Bach.
Rusi: Odločitev uravnotežena in pravična
Odločitev so kot salomonsko označili tudi v Rusiji, čeprav ne povsem brez pripomb. »Takšne odločitve ne bi smeli sprejemati le za ruske športnike, temveč za vse po svetu. S tem bi izkoreninili problem dopinga,« je dejal vodja odbora za šport v ruskem parlamentu Dimitrij Sviščev, minister za šport Mutko pa je dodal: »Odločitev MOK je uravnotežena in pravična. Seveda je za nas težko sprejemljiva, še toliko bolj, ker so olimpijske igre pred vrati.«
Vest, da ruski športniki lahko nastopijo na olimpijskih igrah v Braziliji, je kot pozitivno označil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec, ki je za STA povedal: »Ta odločitev je dobra za šport, čeprav gre za nekakšen kompromis. Slaba je v drugem delu, saj prelaga odločitev o nastopu na mednarodne športne zveze, kar je lahko delikatno. Lahko se namreč zgodi, da te odločitve ne bodo športne, ampak da bodo panoge odločale v skladu s svojimi interesi in poli, ki jim pripadajo posamezna vodstva zvez. Tukaj gre šport v smer, ki si je nismo želeli.«
Razsodba je bila sprejeta slab teden po objavi obširnega poročila Mednarodne protidopinške agencije (Wada), ki je potrdila šokantne navedbe časnika New York Times, da so imeli ruski športniki pri izvajanju dopinških kršitev sistematično podporo ruskega ministrstva za šport. Kot je dejal vodja preiskave, Kanadčan Richard McLaren, je prikrivanje pozitivnih vzorcev ruskih športnikov potekalo več let, vse skupaj pa je bilo skrbno načrtovano ter organizirano in je potekalo celo ob pomoči varnostnih in tajnih vladnih služb.
Putin napovedal ustanovitev neodvisne protidopinške komisije
Ne glede na to, kako se bodo v prihodnjih dneh odločale posamezne panožne zveze, pa je že jasno, da na zeleno celino avgusta ne bo smelo odpotovati 68 ruskih atletinj in atletov, saj je Mednarodno arbitražno razsodišče za šport v Lozani (CAS) v četrtek zavrnilo njihovo pritožbo na prepoved nastopov na mednarodnih tekmovanjih, s tem pa tudi na poletnih olimpijskih igrah.
Ruski predsednik Vladimir Putin je prav po odločitvi razsodišča v Lozani mednarodni športni javnosti obljubil tesno sodelovanje z Mednarodnim olimpijskim komitejem, Mednarodno protidopinško organizacijo in mednarodnimi združenji, hkrati pa napovedal ustanovitev neodvisne protidopinške komisije. To naj bi vodil 81-letni Vitalij Smirnov, ki je že 45 let član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
