Gimnastika kot športna panoga bo imela svojega predstavnika na tretjih olimpijskih igrah zapored. Teja Belak, 22-letna telovadka Zelene jame, bo osamljena slovenska telovadka v Riu de Janeiru. Pot do uvrstitve na največje športno tekmovanje je bila za najboljšo slovensko telovadko trnova. Na lanskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu se je morala uvrstiti med najboljše mnogobojke, ki se z reprezentanco niso uvrstile na olimpijske igre. Ko je telovadka Zelene jame svoje delo na Škotskem opravila z odliko, je morala spomladi potrditi olimpijsko vozovnico še na predolimpijskem turnirju na prizorišču. Dobro pripravljenost je Teja Belak potrdila na spomladanskem evropskem prvenstvu v Bernu, kjer se je na preskoku uvrstila v finale, v katerem je zasedla šesto mesto.
Uvrstitev na olimpijske igre je za telovadce in telovadke, ki ne prihajajo iz ekipnih velesil, izjemno težka. Aljaž Pegan, eden najboljših telovadcev zadnjih desetletij na drogu, ni nikoli nastopil na najmočnejšem tekmovanju na svetu. Pegan je bil vselej žrtev gimnastičnega sistema. Potem ko je zaradi poškodb opustil trening mnogoboja, več let ni imel možnosti, da bi se uvrstil na olimpijske igre. Mednarodna gimnastična organizacija (FIG) je namreč pogojevala nastop na OI zgolj v mnogoboju, medtem ko so specialisti na posameznih orodjih največjo tekmo spremljali po televiziji. Ko sta Pegan in Mitja Petkovšek leta 2005 v Melbournu postala svetovna prvaka na drogu in bradlji, so pri FIG spremenili pravila. Sprejeli so sklep, da ima pravico nastopa na OI tudi svetovni prvak na posameznem orodju, in sicer na svetovnem prvenstvu leto pred OI. Dve leti pozneje v Stuttgartu si je Petkovšek z ubranitvijo naslova priboril olimpijsko vozovnico, Pegan pa je bil na drogu drugi, tako da znova ni odpotoval na največje tekmovanje na svetu. Po igrah na Kitajskem je FIG določil, da lahko na OI tekmujejo po najboljši trije na posameznem orodju z zadnjega SP. Pegana so ustavile poškodbe, da bi ujel zadnji olimpijski vlak. Zaradi nekdanjega telovadca Trnovega ima lahko marsikateri gimnastični funkcionar preteklosti slabši spanec.
Gimnastična olimpijska bera zelo uspešna, a z dolgo brado
Gimnastična olimpijska zgodovina kaže, da je garaška športna panoga najuspešnejša med vsemi. V obdobju med obema svetovnima vojnama je v dresu Kraljevine Jugoslavije blestel Leon Štukelj in njegova izjemno trofejna generacija, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa Miro Cerar. Skupaj je slovenska gimnastika osvojila deset kolajn. Zadnjo pred 48 leti, ko je bil Miro Cerar v Mehiki olimpijski prvak na konju z ročaji.
V obdobju slovenske samostojnosti je slovenska gimnastična bera kolajn prazna. Prvi razlog se skriva v izjemno strogih mednarodnih pravilih, na podlagi katerih Pegan ni zbral nobenega olimpijskega nastopa. Ob tem da bi lahko varovanec Jožeta Mešla vse od Atlante 1996 pa do Pekinga 2008 krojil svetovni vrh na drogu. Drugi razlog je, da sicer izjemno trofejni slovenski telovadec Mitja Petkovšek ni izkoristil dveh priložnosti. V Sydneyju je bil leta 2000 z naskokom prvi favorit na bradlji, a je svoj nastop končal že po nekaj sekundah v kvalifikacijah, osem let pozneje pa je bil v Pekingu peti. Tretji razlog pa je, da slovenske telovadke, ki so si prek mnogoboja zagotovile olimpijski nastop, niso bile specialistke na posameznih orodjih. Mojca Mavrič, Adela Šajn in Saša Golob niso imele realnih možnosti za visoko uvrstitev. Teja Belak je sicer zelo uspešna na preskoku, a so ji poškodbe preprečile, da bi še otežila skoka, s katerima bi bila konkurenčna za kolajne.
Teja Belak le na preskoku
»S trenerjem Andrejem Mavričem sva se odločila, da bom v Riu tekmovala le na preskoku. Razlog za takšno uvrstitev je poškodba stopala, s katero se ubadam že dalj časa in mi preprečuje kvalitetnejši trening. Pred nekaj meseci sem prejela tudi blokado, ki mi je že popustila, tako da na treningih še vedno močno stiskam zobe. Ker nisem otežila skokov, se zavedam, da v Riu nimam možnosti za uvrstitev v finale. Mislim pa, da bi se lahko uvrstila med 16. in 20. mestom,« napoveduje Teja Belak. »Kaj pričakujem od olimpijskega blišča? Verjetno bom na svojih prvih igrah doživela nekaj posebnega. Nekateri mi govorijo, za kako veliko tekmo gre, da se je ne da primerjati z ničimer drugim. Mislim, da bo podobno kot na sredozemskih igrah ali univerzijadi, le da bo vseh tekmovalcev še precej več. Verjamem, da bom kljub temu lahko tekmovala sproščeno, saj ne bom doživljala toliko pritiskov kot športniki, ki imajo možnosti za osvojitev kolajne,« odgovarja Teja Belak. Ob koncu dodaja, da se s prihodnostjo zaradi poškodbe trenutno ne obremenjuje, saj se s trenerjem osredotočata zgolj na olimpijski nastop.
Glede na to, da imajo telovadci svoj gimnastični center na Viču, za katerega plačujejo najemnino Mestni občini Ljubljana, je prihodnost trofejne slovenske športne panoge svetla. Pogled na moderni objekt je vselej krasen, saj je dvorana ves čas zasedena s številnimi mladimi telovadci, ki lahko na domačih tleh najdejo precej vzornikov. Razmere za delo so na vseh orodjih zelo dobre, zato ima slovenska gimnastična stroka pred seboj nove izzive. Ne zgolj v vzgoji specialistov na posameznih orodjih, temveč mnogobojcev.