Kljub izrazito zahtevni gorski etapi v pogorju Jura s čez 4000 metri višinske razlike (159 km), torej več kot v kateri koli drugi etapi, pa v vrhu seštevka za rumeno majico dokaj presenetljivo ni prinesla opaznih sprememb. Chris Froome je v rumeni majici s svojimi nebeškimi pomočniki gospodaril brez pretresov. Zlatemu pomočniku dneva do Culoza je ime Wout Poels. »Pričakoval sem več napadov. Zdaj sem v boljšem položaju, kot sem pričakoval. Imam privilegij, da sem član najmočnejše ekipe Sky, ki je bila kdajkoli na Touru. Zraven imam kolesarje, ki bi lahko bili voditelji v drugih ekipah. Sem hvaležen in vesel, da imam take kolege,« je bil po dnevu brez pretresov zadovoljen Chris Froome. Nekaj več poguma za napad so pokazali le pri Astani, a zgolj to.
Konkurenca v begu preveč brutalna
Etapa z vrhuncem čez Gran Colombier je bila pisana za ubežnike, prvič tudi s Slovencem Janom Polancem. »Od starta je letelo na polno. Dokler se ni oblikovala ubežna skupina,« je najtežji del dneva opisal Luka Pibernik. Interes znotraj karavane je namreč večji kot boj za rumeno majico, pri kateri še ni bitke na vse ali nič. O tem priča tudi izjemno velika ubežna trideseterica, v kateri so se mešali številni interesi, na primer za pikčasto majico najboljšega hribolazca, ki jo ima Poljak Rafael Majka (Tinkoff). Nekateri so iz obupa poskušali nadoknaditi slabe dneve za skupno razvrstitev (Reichenbach, Rolland-Cannondale) in povrniti kakšno minuto. Nekaj je bilo pomočnikov velikih ekip iz taktičnih razlogov (Nibali). Predvsem pa je veliko lovcev na etapno zmago. Od 22 ekip na Touru je imelo do včeraj etapno zmago (le) osem ekip, večina najbogatejših. Brez etapne zmage so še Francozi, Italijani ali Španci (in njihove ekipe), torej iz držav velikih treh etapnih dirk.
Z Janom Polancem je bilo znova nekaj tihega upanja, da bi tudi Slovenija v 103. izvedbi dočakala zgodovinski trenutek. A je bila konkurenca v begu preveč brutalna. Pri Lampreju so imeli v begu tri kolesarje. Hierarhija znotraj ekipe je favorizirala Kristijana Đuraseka, 28-letnega Hrvata iz Varaždina, ki se je kot hribolazec uveljavil v Adria Mobilu. Zanj se je Polanc žrtvoval v prvem delu bega, a Đuro je omagal na Grand Colombierju (11. mesto). Polanc (36.) je na cilj pripeljal z delom najbolj izpostavljenih pomočnikov (Henao, Thomas, Rosa, Voeckler).
Kolumbijec bolj zvit od Poljaka
Domala ironično je, da sta se za etapno zmago udarila kolesarja ekipe Tinkoff (Rafal Majka) in IAM (Jarlinson Pantano), čigar lastniki so že pred kratkim napovedali ukinitev ekipe. 27-letni Kolumbijec iz švicarske ekipe je tudi z nekaj zvitosti več od Poljaka ohranil več moči za zadnje metre. »To je neverjetno. Sanje so se uresničile. Prišel sem na Tour, a nisem verjel, da je mogoče,« se je Jarlinson Pantano zahvaljeval ekipi, ženi in seveda povzdignil Kolumbijce, ki v Alpah od srede dalje nestrpno pričakujejo eksplozijo Naira Quintane.
Danes še ni dan počitka. Na poti do švicarskega Berna (209 km) je glede na profil trase etapa namenjena sprinterjem kova Sagan ali ubežnikom. Smetano pobirajo kolesarji iz germansko in anglosaksonskega sveta. Mark Cavendish je v soboto nanizal že četrto letošnjo, peto za Dimension Data (JAR) in jubilejno trideseto na Touru (30). Borut Božič, ki poskuša nemogoče z ekipo Cofidis, je fenomen Cavendish opisal z več plati. »Kot prvo ima Cav daleč najeksplozivnejši zaključek v zadnjih 100 metrih. Vse tudi zaradi podlage treninga z dirkališča, kjer bo nastopil tudi na OI v Riu. Uspeva mu, čeprav nima najmočnejše ekipe. Z zmagami si je znotraj karavane priboril ugled in spoštovanje, da dobi pet centimetrov prostora več in prostor v koloni, za katerega se moramo drugi izbojevati na skrajni meji tveganja.«
In kako so Božič, Kristijan Koren in Pibernik preživeli pogorje Jura? »K sreči so to manj nervozni dnevi. Pod Grand Colombier smo pripeljali v skupini, potem pa čez zadnja klanca vsak v svojem 'grupetu'. No, še en dan bližje smo Parizu,« opiše Pibernik.
