Ustanovitelja podjetja Snit Miha Fabjan in Matej Ramuta sta s sodelavcem Žigo Besalom zaznala, da primanjkuje IT-kadrov v zagonskih podjetjih, zato so se lotili oblikovanja in organizacije tečajev, namenjenih tudi laikom, ki si z novim znanjem lahko izboljšajo karierne priložnosti. Tako podjetje Snit, bolj poznano pod blagovno znamko SmartNinja, z učenjem spletnega in mobilnega programiranja, grafičnega oblikovanja, uporabniškega vmesnika ter interneta stvari (internet of things) oziroma interneta vsega (internet of everything) na eni strani ustvarja zaposljiv kader 21. stoletja, na drugi pa rešuje problem industrije pri iskanju kakovostnega IT-kadra.
Smo digitalno nepismeni
»Programiranje je področje prihodnosti. Toda o hitrosti razvoja bo odločala digitalna pismenost ljudi, saj smo konec koncev ljudje tisti, ki razvijamo. Programiranje je le način komunikacije z računalnikom,« pravi Fabjan in dodaja, da se ljudje tega že zavedajo, a njihovo zanimanje za učenje programiranja raste prepočasi.
»Pri SmartNinji izvajamo tečaje, s katerimi ljudem pomagamo vstopiti v svet programiranja. Čeprav je velika večina ljudi takih, ki si želijo prek naših tečajev novo kariero, opažamo tudi vedno več tečajnikov, ki si želijo na naših tečajih spoznati osnovne koncepte programiranja, da lahko hitreje in učinkoviteje komunicirajo s svojo IT-ekipo. Na tem področju tudi mi vidimo veliko priložnost, saj trenutno pripravljamo ponudbo tečajev za podjetja,« o podjetniški zgodbi, ki so jo začeli lani, pripoveduje Fabjan. V tem času so na različnih tečajih s svetom programiranja seznanili več kot 500 ljudi, med katerimi, kot pravijo, so tudi začetnike pripeljali do zaposlitve v IT-podjetju.
Globalno zgodbo so začeli pisati na Dunaju
SmartNinja je ena od številnih organizacij doma in po svetu, ki skušajo ljudem približati svet programiranja, vendar ugotavljajo, da je 85 odstotkov njihovih tečajnikov že kdaj prej poskusilo pri različnih dogodkih, a jih nato pomanjkanje motivacije ali težava pri projektu odvrne od nadaljevanja.
SmartNinja prinaša praktične tečaje v skupini od 10 do 12 ljudi, kurikulumi pa so zelo učinkoviti in praktični, pojasnjuje Fabjan in dodaja, da se inštruktorji prilagodijo vsakemu tečajniku, da vsak pride do želenega oziroma potrebne ravni znanja. Zato so tečaji v pravi učilnici mnogo učinkovitejši od tistih v spletnih učilnicah, poudarja.
Podjetje je v prvem letu poslovanja ustvarilo 90.000 evrov prihodkov, letos pa z vstopom na avstrijski trg načrtuje okoli 250.000 prihodkov. »Problem, ki ga naše podjetje rešuje, je globalen, zato sva z Matejem zastavila SmartNinjo kot globalno zgodbo od vsega začetka,« pravi Fabjan. Januarja letos sta se tako z Ramuto po enem letu poslovanja in učenja na domačem trgu za štiri mesece preselila na Dunaj in s seboj pripeljala tudi posel. »Želela sva od blizu spoznati proces vstopa podjetja na novi trg. Dunaj, milijonsko mesto, ki tudi doživlja digitalno transformacijo, se nama je zdel smiselna izbira za prvo širitev. Danes imamo na Dunaju ekipo, partnerje, inštruktorje in zgodba se dobro razvija,« o prodoru k sosedom pripoveduje Fabjan, ki tam opaža predvsem zanimanje avstrijskih podjetij, da bi izboljšala digitalno pismenost zaposlenih. »Vodilni se zavedajo, kako pomemben je ta korak v transformaciji.« Medtem pa doma potencialni brezposelni tečajniki sami opozarjajo, da bi jih na tečaje SmartNinje lahko pošiljal tudi zavod za zaposlovanje, a mora podjetje še prej postati njihov koncesionar, kar pa je precej počasen proces, pojasnjuje Fabjan, a vseeno verjame, da bodo v prihodnosti pripomogli tudi k povečanju zaposlovanja domačih brezposelnih.
Po končanem tečaju znajo namreč udeleženci narediti svojo spletno aplikacijo, po dvodnevnem tečaju pa so že sposobni poskrbeti za videz spletne strani, kar je po njihovi oceni najboljši uvod v svet programiranja, primeren za vse generacije. Najmlajši udeleženec do zdaj je bil tako star 13, najstarejša udeleženka pa 58 let, je povedal Fabjan.
Programiranje torej lahko gre vsakomur, le upati si je treba. Podobno je tudi s podjetništvom, se strinja direktor podjetja Snit, ki je bil skupaj z Ramuto finalist letošnjega izbora Mladi podjetnik leta, ki ga je že šesto leto zapored izpeljal Zavod Mladi podjetnik. »Predvsem menim, da jih je prepričala naša zgodba in hitra rast podjetja. To pa nam je uspelo, ker smo znali identificirati problem na trgu in najti rešitev za ta problem. To je tudi najpomembnejši del katere koli podjetniške ideje,« meni Miha Fabjan, takoj za tem pa uvršča ravno drznost, ki jo morajo po njegovem mnenju v sebi imeti vsi (mladi) podjetniki.
