Že veliko preden bo olimpijska bakla avgusta v polnem soju zagorela v prestolnici Brazilije, je po njej začela rohneti gradbena mehanizacija. Z velikimi športnimi dogodki, kot so evropsko prvenstvo v nogometu in olimpijske igre, so namreč logično povezani tudi veliki infrastrukturni projekti. Ali bodo olimpijske igre pripomogle k okrevanju brazilskega gospodarstva, ki se je zadnja leta soočalo z obilico težav, bo pokazal šele čas. Pretekle izkušnje pa kažejo, da so izdatki držav za novo infrastrukturo običajno preveliki in v letih po olimpijskih igrah predstavljajo večinoma glavobol za javne finance. Želja politikov za organizacijo takega dogodka v svoji državi je po mojem mnenju tako običajno predvsem stvar prestiža.
Že na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu smo lahko videli, da moderni gladiatorji državljanom gostiteljice ne prinašajo več »kruha in iger«, saj se prebivalstvo države v težavah ne poistoveti z megalomanskim in za njih finančno nedosegljivim športnim dogodkom. Dodatno so Brazilijo zadnje čase pretresali tudi politični škandali, ki so se končali z zamenjavo predsednice Dilme Rousseff. Glede na politično zamenjavo lahko pričakujemo, da bo nov predsednik odgovornost za stroške, povezane z olimpijskimi igrami, v kar se da veliki meri naprtil svoji predhodnici.
Borza v Braziliji zaradi politične zamenjave sicer že nekaj časa doživlja pravi preporod. V letošnjem letu je brazilski delniški indeks Bovespa v evrih pridobil že 45 odstotkov, real pa je v primerjavi z evrom pridobil približno 20 odstotkov vrednosti. To kaže na zaupanje vlagateljev v napovedane gospodarske poteze novega predsednika Temerja, ki je napovedal osredotočanje na primarni primanjkljaj (pred obrestmi). Ob tem mu je uspelo dobiti tudi podporo, da letošnji primarni primanjkljaj ne bo presegel 50 milijard dolarjev. Kljub zadnji rasti je nakup brazilskih delnic po mojem mnenju še vedno smiseln, saj so bile v času politične krize te zelo podcenjene. Razmere v Braziliji so sicer še naprej zelo zahtevne, gospodarski ukrepi Temerja pa ne bodo pomenili avtomatskega razcveta gospodarstva. Toda zadnje razmere na kapitalskih trgih kažejo, da je po ocenah globalnih investitorjev smer fiskalne konsolidacije pravilna in ustrezna.
Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi, d. d. Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe, avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.
