Upravni odbor slovenskega centra PEN je v zvezi z afero, ki je izbruhnila po javni objavi »seksističnih izjav« iz elektronskih pisem pisatelja in urednika Evalda Flisarja, predsednika UO slovenskega PEN, v korespondenci s kritičarko Anjo Radaljac, izrazil mnenje, da gre za »orkestriran in ciljno usmerjen medijski linč« Flisarja. Ob tem je odbor – poleg Flisarja so (bili) v njem še Marjan Strojan, Edvard Kovač, Bogomila Kravos, Lenart Škof, Igor Škamperle, Tanja Tuma, Jani Virk in Peter Vodopivec – izrazil tudi skrb, da cilj afere ni izboljšanje položaja žensk na slovenskem literarnem prizorišču. »Senzacionalistično izpostavljanje primera seksizma v osebni korespondenci ne vodi dlje kot do prvega vogala, razglašanje načela 'ničelne tolerance' pa je golo sprenevedanje,« so zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli na torkovi seji. Zaradi nestrinjanja z vsebino te izjave je kot sekretarka in članica UO odstopila založnica in pisateljica Tanja Tuma.
»Ultimat je nesprejemljiv«
Že v petek je bila na portalu Airbeletrina objavljena peticija, naj Flisar zaradi nedopustnega, seksističnega vedenja (med drugim je pohvalil »seksi videz« kritičarke in razlagal o razlogih svojih erekcij, kar je sicer pozneje pojasnjeval kot neposrečeno šalo) odstopi kot predsednik UO slovenskega PEN. Upravni odbor je v torkovi izjavi med drugim menil, da to, da je edini cilj afere Flisarjev odstop, ne more prinesti trajnejših rešitev za ustvarjalke, temveč se je treba »zavzeti za pogoje delovanja izven ustvarjanja škandalov zaradi seksizma«.
Dodali so tudi, da se slovenski PEN upira takšni »politiki groženj, prividni mobilizaciji javnega gneva in strahu in pomanjkanju zrelega, uravnovešenega odnosa do enakopravnosti moških in žensk«; ultimat, ki ga je Beletrina postavila slovenskemu PEN, je vsaj po njihovem prepričanju nesprejemljiv in hkrati žaljiv do članov, saj jim odreka pravico do lastne presoje v širšem in demokratičnem dialogu.
Za obsodbo diskriminacije
Kot je ob svojem odstopu pojasnila Tanja Tuma, se ne strinja s tem, da UO slovenskega centra PEN ne obsoja diskriminatornega vedenja, kar mu med drugim nalaga listina PEN, zaradi česar se je odločila zapustiti funkciji, ki ji narekujeta lojalnost taki politiki. Dodala je, da ostaja članica PEN in da bo še naprej aktivna v ženskem odboru slovenskega centra PEN Mira. »Moški v Sloveniji, naj bodo politiki, znanstveniki ali pisatelji, se morajo naučiti, da ženske ne sprejemamo seksističnega in diskriminatornega govora, še manj dejanj,« je še navedla v svoji izjavi.
Opozorila je, da se ne pridružuje peticiji, ki je sprožila gonjo proti slovenskemu centru PEN; kot družba moramo po njenem prepričanju iskati rešitve, kot so sprememba odnosa do pesnic in pisateljic v šolskih programih, uvedba ženskih kvot pri vodenju kulturnih ustanov, medijskih hiš in založb, ureditev statusa samostojnih kulturnih delavcev in delavk ter zagotavljanje neodvisnosti medijev. Slovenskim medijem očita, da so v dneh, ko veliko pišejo o slovenskem centru PEN, pozabili, da je med najuglednejšimi na svetu. sta, nr