Industrijski Kranj so nekoč oblikovala številna podjetja, ki jih zdaj ni več, in Tekstilindus je med prvimi končal v stečaju. Postopek je trajal neverjetnih 22 let, območje nekdanjega velikana kranjske industrije pa je danes vsebinsko nedorečeno, kar vzbuja tudi nezadovoljstvo.
Eden od podjetnikov, ki je po stečaju tam kupil prostore za industrijsko proizvodnjo, opozarja, da je tako imenovana mešana pozidava vzrok za številna nesoglasja med lastniki, ki naj bi jih novi prostorski akt le še poglobil.
Nezadovoljni so tudi v območni obrtno-podjetniški zbornici. »Ko so člani naše zbornice kupovali zemljišča, je bilo to območje namenjeno poslovni coni, industriji. Kasneje pa je brez njihove vednosti občina spremenila prostorski akt in zaradi dovoljene mešane pozidave so med obrati nastali tudi stanovanjski objekti. To pa nikdar ni šlo dobro skupaj,« trdi Danijela Žagar, sekretarka zbornice.
Obrtniki in podjetniki so kupili okoli 15.000 kvadratnih metrov, največji lastnik pa je podjetje Aquasava (z okoli 90.000 kvadratnimi metri), ki sodi v skupino Bonazzi iz Italije in je tudi zadnje nadaljevalo tekstilno dejavnost. »Umaknili bi se, če bi občina zagotovila nadomestno lokacijo. Potem bi bil koncept odvisen od njihovih načrtov. Mislim pa, da kljub mešani pozidavi potreb po stanovanjih ni toliko, da bi to prevladalo. Mi še vedno računamo na industrijsko rabo, zdaj imamo tu tudi skladišča,« je povedal Edi Kraus iz Aquasave.
Prav to podjetje je spodbudilo nastanke novega prostorskega načrta za območje, ki zaradi lege ob reki ponuja tudi možnost stanovanjske gradnje, bližina železnice pa je ugodna za gospodarske dejavnosti. Kot so nam sporočili iz Mestne občine Kranj, bodo pri načrtovanju upoštevali vse veljavne prostorske akte in sledili medsebojnemu usklajevanju različnih programov: poslovnologističnih, storitvenih, trgovskih, servisnih in garažnih sklopov. Ob glavnem vhodu na južni strani bo prostor rezerviran tudi za zabavo, kulturo in podobno, saj si mnogi želijo, da bi kompleks Tekstilindus navezali tudi na skakalni center Gorenja Sava.
Ob načrtovanju ne bodo pozabili niti na okolje, saj je predvideno urejanje parka oziroma dovolj zelenja glede na neposredno bližino reke Save. Kot nam je dejal Edi Kraus, bo usklajevanje novega prostorskega akta glede na birokracijo pri nas verjetno kar dolgotrajen proces.
Zagotovo pa je bila podlaga zanj storjena v času župana Bogataja, ki je dokaj na skrivaj spremenil območje iz prej zgolj industrijskega v mešanega. Kranj je sicer območja nekdanjih tovarn (IBI, Planika, Tekstilindus) do zdaj urejal precej stihijsko in brez enotnega razvojnega načrta. Zato je nastalo nekaj poslovno-trgovskih območij, mesto pa nima svoje industrijske cone. Ali je spreminjanje aktov povezano tudi z dejstvom, da je na območju Tekstilindusa delovalo podjetje zdaj poklicnega podžupana Borisa Vehovca, nam na občini niso odgovorili, ker da gre za »osebno dejavnost gospoda Vehovca«.
