Pisatelj, urednik in predsednik upravnega odbora Slovenskega centra PENEvald Flisar se je znašel v središču pozornosti kulturne javnosti, ko je pesnik in kritik Muanis Sinanović na Radiu Študent objavil prispevek, v katerem je opozoril na problem seksizma na literarni sceni ter izpostavil izseke iz Flisarjeve korespondence z literarno kritičarko Anjo Radaljac. »Ti si pa lepa in seksi in samozavestna, kar vse človek pričakuje od perspektivne intelektualke, kritičarke, avtorice in bogve kaj še vse.« »Ali ne veš, da je za moške najbolj seksi ženski intelekt? Fizična lepota je lahko le bonus. Jaz se nisem nikoli v življenju zaljubil v žensko, ki mi ga ne bi z nekaj stavki postavila pokonci.«
To sta dve izjavi Evalda Flisarja, ki jih je kritičarki napisal v elektronsko sporočilo, potem ko se je ona nanj kot na dolgoletnega urednika revije Sodobnost obrnila s prošnjo, da bi postala sodelavka revije. Flisar ji je ponudil delo in jo v korespondenci »pohvalil« z zgoraj navedenimi besedami. Ko ga je Radaljčeva s svojim nelagodjem nad zapisanimi besedami seznanila, ji je že naročeno delo odpovedal. V sporočilo, s katerim ji uradno odpoveduje sodelovanje, je zapisal: »Po tvojem osebnem napadu name so se stvari žal spremenile: ožjemu uredništvu se zdiš nepredvidljiva, po nepotrebnem krivična in vzvišena. In zato prenevarna za redno sodelovanje.«
Ne sodelavca, ampak prijatelja
Flisar je prispevek radia označil za gonjo Anje Radaljac in medija proti njemu ter pojasnil, kako na zadevo gleda sam: »Začelo se je tako, da mi je Anja Radaljac po izgubi dela v Trubarjevi hiši literature in po zmanjšanju priložnosti za objave v Delu poslala pismo, v katerem me je prosila za pomoč. Ne glede na vse grdobije, ki jih je v preteklosti napisala o Sodobnosti in mojih dramah, sem začutil človeško dolžnost, da ji pomagam. Za začetek sem s souredniki Sodobnosti dosegel sklep, da ji Sodobnost ponudi prevod, potem še možnost, da napiše kritiko otroške knjige. Glede na vse prijazne besede, ki so do takrat stekle med nama, se mi je zdelo, da sva postala ne le sodelavca, ampak prijatelja.« Svojih izjav tako ne jemlje za spolno nadlegovanje, pač pa za dve šaljivi izjavi, ki ju sam vidi kot kompliment, »morda malce ponesrečeno izražen«.
Flisar pojasnjuje, da je pritožba Radaljčeve prispela po enem mesecu in takoj jo je predstavil glavni urednici Sodobnosti, pomočnici glavne urednice in strokovni sodelavki na uredništvu, ki so ga z glasovanjem prepričale, da je Anja Radaljac preveč konfliktna oseba, da bi se z njo zapletli v dolgoročno sodelovanje, predvsem zaradi njenega odnosa do uredniških nasvetov in napotkov, ki jih ima za cenzuro. »Resnici na ljubo naj povem, da sem jo zaradi danih obljub še vedno branil, vendar sem bil preglasovan.«
»Zavračamo očitke, da gre pri objavljanju tovrstnih člankov za senzacionalizem, rumeni tisk ali celo za 'gonjo', kot to v svojem odgovoru utemelji Evald Flisar,« so se na Flisarjev odziv odzvali v uredništvu Radia Študent. »Nasprotno, v razkrivanju prikritih sistemov dominacije, razmerij moči in v boju proti novim oblikam implicitne cenzure vidimo eno osrednjih vlog Radia Študent v današnji konstelaciji našega lokalnega prostora.« Uredništvo poudarja, da je glavni problem Flisarjevega odziva ignoranca do glavnega problema, ko svoj neprimerni odziv zvaja na nedolžno in neposrečeno šalo.
Flisar ne bo odstopil
Po razkritju zgodbe se je uredništvo literarnega portala Airbeletrina odzvalo s peticijo, s katero Flisarja pozivajo k odstopu s položaja predsednika SC PEN. »Menimo, da si Evald Flisar kot predsednik slovenskega centra PEN, dela mednarodnega združenja PEN, ki se v svoji ustanovni listini zavzema za odpravljanje 'rasnega, razrednega in narodnega sovraštva', ne bi smel dovoliti nikakršnega šovinizma in da s tovrstnim delovanjem diskreditira celotno združenje PEN.« Peticija, ki so jo podpisali številni vidni kulturniki, sprašuje, kako naj ob takšni obravnavi ženska z integriteto vstopa v javni prostor ter ali se PEN res drži svojih načel, če njegov predsednik v službeni korespondenci sodelavke obravnava kot spolne objekte.
»Ne vidim razloga, zakaj bi odstopil kot predsednik PEN na podlagi sfabriciranih montaž, odstavi me lahko samo upravni odbor,« se je do peticije javno opredelil Flisar. Vendar pa vsaj sodeč po pravilih SC PEN upravni odbor ni tisti, ki lahko odstavi Flisarja, pač pa je to zbor članov (sestavljajo ga vsi člani društva, sklepa pa z večino glasov članov, ki so glasovali). Zbor članov se sestane najmanj enkrat na leto, skliče ga predsednik društva, izredni zbor pa skliče predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj petine rednih članov.
Po besedah Tanje Tuma iz Mire, ženskega odbora SC PEN se bo danes sestal upravni odbor Slovenskega centra PEN, ki ga sestavljajo Edvard Kovač, Bogomila Kravos, Lenart Škof, Marjan Strojan, Igor Škamperle, Tanja Tuma, Jani Virk in Peter Vodopivec. Ali je razlog sestanka Flisarjev primer, nam iz centra do zaključka redakcije niso sporočili. Član tričlanskega nadzornega odbora SC PEN je tudi minister za kulturo Tone Peršak.
