Kakšni so prvi vtisi po prejemu nagrade?
Srečen sem, da smo dokazali, da je letenje z električno energijo lahko enakovredno letenju na fosilna goriva. Upam, da bomo na tem področju v prihodnjih letih tudi na račun te zmage lahko nekaj naredili tudi za ohranjanje naše atmosfere. Del naše nagrade smo namenili v nagradni sklad, da bi v prihodnjih letih razvili tudi električno nadzvočno letalo. Sicer pa lahko rečem, da je to za mojo ekipo in za Slovenijo izredno veliko promocija, še posebej zato, ker sta obe zmagovalni letali plod slovenskega znanja, tako da so to praktično dvojne slovenske stopničke. Prepričan sem, da bo verjetno še veliko vode preteklo, preden bo še kakšen drugi slovenski izdelek, ki ga bodo občudovali v razvojnem oddelku Nase in nam zanj vsi čestitali.
Ste se na tekmovanje dolgo pripravljali?
Letošnje poletje je bilo v našem podjetju še bolj intenzivno kot prejšnja leta, saj se je dogajalo veliko stvari, intenzivno pa smo se pripravljali na novo tekmovanje Nase. Ob tem pa je v teh poletnih mesecih povsod po svetu vladalo neko zatišje prodaje osnovnih modelov letal. Naši kupci postajajo previdni, saj začenjajo čutiti ta drugi val krize. Vendar smo bili zaradi tega še toliko bolj aktivni na drugih področjih.
Katerih?
Če začnem pri tem, kar se je najbolj intenzivno dogajalo - bili smo na letalskem sejmu v ZDA, kjer je bilo kar 15.000 letal. Tam smo predstavili to naše štirisedežno električno letalo, ki je poželo izjemno veliko zanimanje. Ob koncu sejma smo po anketah obiskovalcev zasedli deveto mesto. Vendar je to naše letalo namenjeno izključno tekmovanju na Nasinem izzivu za energetsko najbolj učinkovito letalo. Pogoj za prijavo na to tekmovanje je bil, da z ekvivalentom ene galone goriva, lahko so to tudi drugi energenti, prevoziš sto milj pri hitrosti sto milj na uro. To pa je zlasti na področju električnih letal zelo velik izziv. Električna letala so bila doslej predvsem enosedežna, vendar več kot dvosedežnih doslej nismo poznali.
Ali ste že izdelali dvosedežno električno letalo?
Da, leta 2007 smo v Pipistrelu predstavili prvo dvosedežno letalo. Vendar smo se ob letošnjem tekmovanju zavedali, da ima naša konkurenca zelo velike finančne možnosti, zato smo morali poiskati lastne rezerve in pogledati, kaj lahko naredimo. Zato smo se odločili, da se tega tekmovanja udeležimo s štirisedežnim električnim letalom. To letalo je dejansko kot prvo štirisedežno električno letalo preletelo več kot sto kilometrov, računamo pa, da bo letalo lahko preletelo skoraj 500 kilometrov s hitrostjo skoraj 200 kilometrov na uro. Takega letala doslej še ni bilo in v tem trenutku je tudi bolj učinkovito kot avtomobil. Takega avtomobila doslej še niso naredili in dejansko v tem trenutku letalstvo prehiteva avtomobilsko industrijo.
Ali razmišljate o tem, da bi vstopili v avtomobilsko industrijo s svojimi rešitvami za letala?
Ne, avtomobilska industrija mi ne pomeni izziva, narediti avtomobil je zelo enostavno. Naši cilji so bolj visoki, zato bomo raje šli še v kaj drugega. In če prav realno pogledam, v Sloveniji nimamo kakšnih velikih možnosti za kakšno masovno avtomobilsko industrijo. Lahko delamo le komponente za avtomobile, da bi nekdo začel delati velikoserijski, končni izdelek, pa nimamo v Sloveniji pogojev. Kot država imamo namreč predrago delovno silo in bi zato morali seliti proizvodnjo drugam. Poleg tega so dandanes vlaganja v avtomobilsko industrijo tako velika, da si jih celotna slovenska industrija ne more privoščiti, kaj šele en majhen Pipistrel.
Torej raje le kolesa?
Izdelava posebnega kolesa je bil nek tak stranski izziv za naše razvojnike. Pred dvema letoma je prišel do nas Damjan Zabovnik, izumitelj kolesa, na katerem se leži, saj je želel optimizirati obliko. Takrat smo se dogovorili za sodelovanje in fantje iz našega razvojnega inštituta so naredili novo, bolj aerodinamično obliko. Z novim kolesom je nato že lani poskušal doseči nov svetovni hitrostni rekord, vendar je odnehal zaradi vremena, letos pa mu je to končno uspelo. Z našo pomočjo je tako sedaj najhitrejše kolo na svetu prav tako iz Slovenije.
Ali pomagajo taki uspehi tudi pri prodaji letal?
"Vsaka pozitivna novica ali reklama krepi vrednost blagovne znamke, naj bo to strokovno, tehnično ali vrednostno. Dodana vrednost pri oblikovanju kolesa pa je bila tudi v tem, da so si naši razvojniki lahko ob izdelavi malce "oddahnili" in naredili neko stvar tudi malo za lastno veselje in si tako nekoliko oddahnili od letalstva. Prepričan sem, da to kolo ni bilo zadnje, ki so ga naredili, med drugim so nedavno tekli pogovori za izdelavo boba, ki so žal nekoliko zastali. Zagotovo bomo šli še na druga področja in prav s kolesom smo dokazali, da smo lahko tudi tam uspešni.
Pomaga to tudi pri uspešnih večjih poslih, kot je na primer prodaja letal indijski vojski?
Tudi. Vendar pa tam odloča vsak evro nižja cena za posamezno letalo, kar bomo glede na znano konkurenco zelo težko dosegli. Čisto drugače bo, če bo odločala kvaliteta, tam smo zagotovo med najboljšimi ponudniki. Na žalost moram reči, da postajamo vsak dan manj konkurenčni. Med drugim zato, ker mora imeti vsako tako letalo, ki ga izvozimo, dokument, da ni vpisano v naš register, dobimo pa ga pri slovenski ali lokalni agenciji za letalski promet. Ta dokument je doslej stal nekaj evrov, odkar je ustanovljena agencija za letalski promet, je cena dovoljenja 230 evrov. Pri dvesto letalih je to 50.000 evrov. Vsaka taka stvar tako neodvisno od nas zmanjšuje naše možnosti na tujih razpisih.
Torej ostajate pri prevoznih sredstvih?
Pravzaprav povsod tam, kjer je prisotna aerodinamika. Pa tudi na področju energetike si želimo več delati.