V Scholas Labs bodo dobrodošli posamezniki ali zagonska podjetja, ki razvijajo tehnološke rešitve za izboljšanje izobraževalnega procesa otrok po svetu. Pospeševalnik bo nepridobitne narave, deloval pa bo kot vsak drugi pospeševalnik, je razvidno tudi iz opisa na spletnem mestu. To pomeni, da bo podjetnikom na voljo pomoč mentorjev oziroma strokovnjakov, ki bodo tudi ocenjevali prijavljene projekte in odločali o investicijah vanje. Vse storitve pospeševalnika bodo za izbrane start upe brezplačne.
Na leto bodo v vatikanski pospeševalnik sprejeli 10 zagonskih podjetij oziroma projektov, ki jih bodo nato tako kot v drugih pospeševalnikih pripravili na privabljanje investitorjev z vsega sveta. Pospeševalnik pri tem že podpirajo tehnološki giganti, kot so Google, Microsoft, IBM in Argentine Globant, računajo pa tudi na veliko promocije že samo zaradi dejstva, da podjetniški pospeševalnik odpira papež.
Ta se je sicer v izboljševanje izobraževanja po svetu vključil že v argentinskem Buenos Airesu, kjer je razvil program za mlade School of Neighbours, ko se je preselil v Vatikan, pa je podprl podobno zasnovano nevladno organizacijo Scholas, ki zdaj prek družbenega omrežja Social Scholas povezuje že več kot 370.000 šol po svetu. Zdaj je papež Frančišek odločen, da bo projekt razširil in s pomočjo start upov svetu prinesel kakovostno izobraževanje in s tem izboljšal tudi kakovost življenja mladih.
Za komentar o ustanovitvi podjetniškega pospeševalnika v Vatikanu in za mnenje, ali gre bolj za piarovsko potezo ali bi »papežev« pospeševalnik lahko kaj bolj prispeval k spodbujanju podjetništva med mladimi, smo povprašali dr. Jako Vadnjala, dekana GEA Collegea – Fakultete za podjetništvo. Novico je pospremil takole: »Zamislimo si, da RKC obravnavamo kot podjetje. Vsako podjetje ima strategijo rasti, s kateri želi pridobiti čim večji tržni delež. Najbolj običajna je generična strategija, v kateri podjetje poskuša v svoji dejavnosti narediti čim več, vendar se to ustavi zaradi različnih razlogov, na primer zaradi zasičenosti trga. Zato se podjetje pogosto loti strategije diverzifikacije, torej se začne ukvarjati z novo dejavnostjo.«
Dodaja, da je vse skupaj povezano z investicijami in stroški, mnoge korporacije pa nato priznavajo, da je večina njihovih izletov v neznane dejavnosti neuspešnih. »Procter & Gamble, ki je včasih veliko diverzificiral, je priznal, da jim je uspelo samo 15 do 20 odstotkov diverzificiranih projektov. Po domače bi lahko temu rekli: »Delaj tisto, kar znaš!« Poskus diverzifikacije slovenske podružnice RKC to potrjuje,« je pojasnil dr. Vadnjal in spomnil na propadla podjetja slovenske cerkvene organizacije, predvsem Nadškofije Maribor in odmevnih primerov podjetij Zvon Ena in Zvon Dva.
Na drugi strani sicer guruji menedžmenta, med njimi tudi Michael Porter, ameriški ekonomist in strokovnjak za marketing, podjetjem svetujejo, naj se lotevajo diverzifikacije, a le ko imajo v osnovnem poslu vse »poštimano«, dodaja dekan Gea Collegea ter poudarja, da RKC ima kaj »poštimati«. »Papež Frančišek mi je sicer zelo simpatičen, vendar upam, da bo v tem primeru ostalo pri piarovski potezi,« je še novico o vatikanskem podjetniškem pospeševalniku komentiral dr. Jaka Vadnjal.