Aleš Pustovrh iz ljubljanskega pospeševalnika ABC je uvodoma predstavil slovenski investicijski ekosistem, ki po njegovem mnenju ni tako razvit kot v nekaterih državah po svetu. Pridobivanje investicij v Sloveniji omogočajo poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, strateški investitorji in pospeševalniki.
V letu 2014 so denimo slovenski startupi zbrali največ zasebnih in javnih investicij v zgodovini. Doslej so podjetja slovenskih ustanoviteljev zbrala 130 milijonov dolarjev investicij, od tega 60 milijonov dolarjev v letu 2014, večino v tujini. Sklad tveganega kapitala, ki je podprl največ slovenskih startup podjetij, je denimo iz Bolgarije.
V lanskem letu so bili med največjim investicijami Layer ter Lyst s 14 milijoni dolarjev, Bitstamp z 10 milijoni dolarjev, BellaBeat s 7,5 milijona dolarjev ter 4th Office podjetja Marg s 3,5 milijona dolarjev.
Ena izmed možnosti financiranja je tudi kredit, ki je po Pustovrhovem mnenju za startupe najbolj ugodna možnost, a praktično nerealna. "Vse bolj pomembni pa postajajo tudi strateški investitorji, kot so denimo velika multinacionalna podjetja, ki kupujejo startupe. Tovrstna praksa je zelo razširjena v Ameriki, vedno pogosteje pa se pojavlja tudi v Evropi in Sloveniji," je dejal Pustovrh.
Najbolj privlačna metoda financiranja po njegovih besedah ostaja "bootstraping", pri čemer lastniki zgradijo podjetje na podlagi lastnih prihodkov po metodi vitkega podjetništva. "Če so podjetja sposobna financirati svojo rast iz prihodkov, startupu ni treba prodati deleža v podjetju, celotno lastništvo ostane v njihovih rokah," je pojasnil Pustorvrh ter dodal, da je to "najbolj privlačna in najtežje izvedljiva oblika financiranja."
Slovenska podjetja se uspešno vključujejo tudi v pospeševalnike in inkubatorje po celem svetu. Denar pri tem ni ključen, ključen je socialni kapital, je izpostavil Pustovrh. "Podjetja dobijo povezave, kupce in znanje, ki jih prej niso imela. So tudi filter za kasnejše investicije tveganega kapitala. Ti vedno bolj uporabljajo pospeševalnike kot vir projektov, ki jih kasneje financirajo."
Pustovrh problem slovenskih startupov med drugim vidi v njihovih pogosto nerealnih pričakovanjih. Skladi namreč neradi financirajo razvoj, temveč raje vlagajo v fazo rasti - ko podjetje že ima produkt in je pripravljeno na širitev. "Slovenski startupi so usmerjeni v razvoj, vendar pa se ne znajo dobro prodati," opaža Pustovrh.
Starutpi bi se po njegovem mnenju morali zavedati, da so nosilci sprememb v celotni panogi, zato je treba razumeti in prepoznati, kakšna bo panoga čez 10 let. "Na ta način bodo tudi skladi tveganega kapitala bolj pripravljeni na vlaganje," je prepričan Pustovrh.
Primer dobre prakse na področju pridobivanja investicij je denimo GoOpti, ki je lansko jesen uspel pridobiti "grow" investicijo za širjenje v regiji. Gre za izjemen uspeh slovenskega startupa, ki mu bo omogočil širitev v Italijo. Aprila že načrtujejo tudi širitev v Istro ter Avstrijo, v roku pol leta pa bodo začeli z iskanjem novega investitorja.
Investicijo so po besedah direktorja podjetja GoOpti Marka Gučka pridobili zaradi dobro razdelane ideje ter spremembe poslovnega modela. Poleg tega so bili njihova prednost tudi dobra analitika, dobro preteklo poslovanje podjetja ter optimističen poslovni načrt.
"Dokazali smo, da v Sloveniji uspešno delujemo, da imamo osnovni model, ki deluje, sedaj pa potrebujemo kapital za širitev v tujino ter razvoj." Vlaganje v razvoj je namreč po Gučkovih besedah nujno za izboljševanje produkta in lažje prilagajanje različnim zahtevam posameznih držav.
Pot do investicije je bila po njegovih besedah dolga. "Pomembno je, da se ne zadovoljiš s prvim. Vedeti moraš, kakšna je tvoja vizija ter kakšen naj bo investitor, s katerim boš lahko sodeloval. Pomembno je namreč, da se z njim razumeš," je pojasnil Guček.
Z nedavno investicijo je podjetje GoOpti svoj sedež preselilo na Nizozemsko, kar je bil pogoj investicije, v Sloveniji pa ostaja njihov regijski in razvojni center.
Današnji Startup cafe je sicer potekal v okviru vseevropskega tedna podjetništva Startup Europe Week, ki ga organizira evropska pobuda Startup Europe. Na dogodkih, ki bodo sočasno potekali v 200 mestih v več kot 40 državah, bodo startupi lahko pridobili informacije o podpori ter sredstvih, ki so jim na voljo tako na lokalni kot tudi evropski ravni.
V okviru te evropske pobude bo Iniciativa Start:up Slovenija v sodelovanju s Startup Europe Week v četrtek popoldne v Ljubljani pripravila dogodek Startup Europe Week Ljubljana. Udeležili se ga bodo vsi ključni člani slovenskega podjetniškega ekosistema, ki bodo predstavili priložnosti in programe, ki jih za startupe pripravljajo v letu 2016. Med drugim bodo na okrogli mizi spregovorili o primerih dobrih praks državnih in evropskih spobud.
