Srečanje je bilo namenjeno pripravam na investicijsko konferenco, ki bo maja potekala v Baden-Württembergu, kjer ima svoje izpostave ali hčerinska podjetja kar nekaj slovenskih podjetij, so sporočili z ministrstva. Blagovna menjava med Slovenijo in Baden-Württembergom ves čas narašča, strani pa jo želita še povečati. V prvih desetih mesecih lani je dosegla 2,25 milijarde evrov, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Slovenija je izvozila za 1,36 milijarde evrov blaga, kar je 5,4 odstotka več kot leto prej, uvozila pa za 750 milijonov evrov, kar predstavlja 24-odstotno povečanje, je povedal Cantarutti.
Aprila lani je potekalo tudi srečanje med gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom ter podpredsednikom deželne vlade in ministrom za finance in gospodarstvo Baden-Württemberga Nilsom Schmidom, kjer je bilo podanih nekaj konkretnih predlogov za dodatno okrepitev sodelovanja. Počivalšek je takrat poudaril, da bomo v Sloveniji sledili nemškim prizadevanjem pri izvajanju platforme Industrija 4.0, s čemer si bomo utrdili možnosti za gospodarsko rast v kovinsko-predelovalni industriji.
Baden-Württemberg je industrijsko najmočnejša zvezna dežela Nemčije in je po prometu ter dodani vrednosti industrije v absolutni in relativni prednosti pred ostalimi zveznimi deželami. Generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo Sabina Koleša je zato predstavila tudi slovenska prizadevanja v okviru digitalne industrije.
S Friedrichom, ki se v Sloveniji mudi od srede do petka, se je na delovnem pogovoru srečala tudi državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina. Izrazila je zadovoljstvo nad odličnimi odnosi Slovenije z Baden-Württembergom, ki so se v zadnjih letih še okrepili, tudi na političnem področju, so sporočili z ministrstva.
Ob tem je posebej izpostavila tudi pomen gospodarskega sodelovanja, saj je Baden-Württemberg med nemškimi deželami najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. V pogovorih so potrdili tudi obojestranski interes za sodelovanje na drugih področjih, kot so uprava, poklicne kvalifikacije, e-mobilnosti in področje zelenih energij.
Sogovornika sta precej pozornosti namenila tudi regionalnim pobudam in aktualnim vprašanjem EU, odnosom z državami v regiji in širitvi EU, pri čemer sta izmenjala tudi stališča o begunski problematiki in aktualnih razmerah v Evropi v tem okviru.
