S partnerjem Juretom Pučkom sta namreč prvega sodelavca zaposlila lani, danes pa Doctrina šteje 11 ljudi, sedem v ljubljanski pisarni in štirje v tujini. Trenutno iščejo produktnega vodjo, zanimanja za delo pri njih je vedno dovolj, pravi sogovornik in dodaja, da se prijavljajo tudi starejši, že izkušeni kadri, ki si želijo osvežiti karierno pot. »Podjetja, ki se teh kadrov izogibajo, v resnici izgubljajo konkurenčnost. Ekipa mora imeti pravo razmerje, izkušene kadre in tudi mlajše, zagnane ljudi,« je prepričan Erjavec.
Dodaja, da s Pučkom prav tako nista imela težav s tem, ko sta morala k »svojemu otroku« spustiti prvega sodelavca. »Če želiš rasti in se razvijati, potrebuješ sodelavce. Fraza, da podjetje stoji na ljudeh, povsem drži. Ljudje so tisti, zaradi katerih podjetje raste. In moraš jim zaupati, sicer posel nima smisla,« je realen mladi podjetnik. So pa pri izbiri novih sodelavcev kljub vsemu zelo previdni; kandidati, ki pridejo v ožji izbor, opravijo psihološke teste, saj ni pomembno le formalno znanje, temveč tudi človekova osebnost, da se lahko vklopi v obstoječi tim, še pojasni Erjavec.
Dobri vlagatelji delajo za podjetje in ne obratno
Tudi zato so denimo pisarno najeli v središču Ljubljane, namesto v katerem od poslovnih središč na obrobju mesta, saj imajo tako več možnosti za kakovostno prehranjevanje v službenem času in druženje po vseh opravljenih delovnih obveznostih, pravi. »Če človek ni zadovoljen, je lahko tudi najboljši prodajalec najslabši prodajalec,« je prepričan Erjavec, ki zato veliko energije nameni vključevanju novih sodelavcev v ekipo. »Če človeka izgubiš v tej fazi, ga ne boš spravil na pravo raven zadovoljstva,« meni, včasih presenečen, da mlajši pričakujejo več kot starejši oziroma da pričakujejo več, kot so sposobni dati. »Kadri, stari okoli 40 let, ki že imajo za sabo nekaj izkušenj, so včasih veliko bolj pripravljeni spustiti svoja pričakovanja, ker razumejo prehod iz korporacije v zagonsko podjetje,« podkrepi svoja opažanja.
Prelomna točka za podjetje, ki s spletnimi seminarji za lekarniške delavce optimizirajo »dolgotrajen, zapleten in tudi neučinkovit proces« klasičnega izobraževanja farmacevtov, je bil podjetniški pospeševalnik Launchub, čeprav v resnici nikoli niso bili fizično na mentorskih srečanjih v Bolgariji. »Gre za tako imenovani 'smart money', pametni kapital, ki poleg finančnega vložka prinaša predvsem kontakte, znanje, odpiranje vrat… Vse to lahko zelo pohitri poslovni proces,« pojasnjuje Erjavec, na vprašanje, ali vlagatelji pomagajo samo, če jih podjetnik za to sam prosi, pa odgovarja, da je povečini tako, da oni iščejo načine, kako bi pomagali.
»Dobri vlagatelji delajo zate, so v tvoji službi in so ti na voljo 24 ur na dan. Ne gre samo za denar, tega lahko dobiš tudi na banki, ampak je dodana vrednost pospeševalnika ravno pomoč pri hitri rasti, prodoru na trg,« poudarja podjetnik, ki na slovenskem naložbenem trgu največji problem vidi, da investitorji nimajo zadovoljivega dosega, a obenem pohvali denimo delo Slovenskega podjetniškega sklada in njegovih finančnih spodbud za zagonska podjetja. »Slabi vlagatelji gledajo na hiter donos in kolikšen delež bodo dobili v podjetju, čeprav to ni bistvo vlaganja. Zaradi požrešnosti lahko zavirajo razvoj podjetja in s tem v končni fazi škodijo tudi sebi. Pa tudi lastnik podjetja zgubi motivacijo za delo,« pa je o pomanjkanju profesionalnosti med vlagatelji še povedal Erjavec.
Konkurenca jim omogoča rast podjetja
Doctrina ima sicer poleg bolgarskega Launchuba še dva vlagatelja. Eden je poljski sklad, ki je vlagal še v eno slovensko podjetje, ki sicer deluje v drugi panogi kot Doctrina. Vlagatelj je kljub vsemu tudi panožno usmerjen, pravi Erjavec, a gledajo predvsem na potencial podjetja, v katerega želijo vložiti, pa tudi na svojo mrežo kontaktov in kompetence. »Tako da Poljaki pri nas ne kupujejo le slabih podjetij, kot se je govorilo v primeru Palome,« se nasmehne Erjavec. O določanju tujih trgov, na katere se širi Doctrina, pravi, da so v večji meri vsi trgi enaki, gre le za kulturne in geografske razlike, zato pri samem poslu tega ne zaznavajo, saj so vse farmacevtske multinacionalke, s katerimi sodelujejo, prisotne na trgih, ki jih pokriva Doctrina.
»Na enak način kot multinacionalke delujemo tudi mi. Večje, strateške trge pokrivamo sami, manjše pa s franšizami,« pojasnjuje Erjavec, ki z ekipo pomembnost posameznega trga določa glede na njegovo velikost, BDP in uporabo zdravil na prebivalca.
Zanje je namreč bolje, da prebivalci uporabljajo več zdravil, a Erjavec ob tem poudarja, da ne podpirajo farmacevtskih lobijev, temveč skrb za zdravje in pravilno uporabo zdravil. »Farmacevtska industrija ima včasih negativen prizvok, ampak v zadnjih 50 letih se je življenjska doba ljudi podaljšala, ne umiramo več zaradi osnovnih bolezni. Je pa res, da ljudje velikokrat ne upoštevajo navodil za jemanje zdravil ali izberejo napačnega. Vendar so v osnovi zdravila za družbo koristna,« pravi soustanovitelj podjetja, ki je zato storitev spletnega izobraževanja pričelo ponujati tudi zdravnikom v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Farmacevtska podjetja torej pripravijo vsebino, ekipa Doctrine pa pripravi video posnetke in jih dostavi do zaposlenih v lekarnah. »Gre za zelo enostaven model, ki funkcionira,« pravi Erjavec in dodaja, da imajo konkurenco, ampak jih ta pri poslu ne ovira.
»Naša konkurenca je lahko tudi youtube, ampak s tem ni nič narobe, saj s konkurenco trg hitreje raste, sicer ga moraš orati sam,« o prednosti več igralcev na trgu pove Tomaž Erjavec, ki je tudi sicer veliko vpet v slovensko startup skupnost in pomaga manj izkušenim podjetnikom. »Slovenija je majhna in to je lahko naša kompetenčna prednost. V Argentini bodo uvedli osnove programiranja in podjetništva v osnovne šole, zaradi česar bodo postali bolj konkurenčni, mladi ne bodo iskali služb, ampak si jih bodo ustvarili sami. Na tak način lahko nastane tudi Alpe-Adria Silicon Valley. Če nimaš ljudi, ki so to sposobni voditi, pa boš imel samo poštne nabiralnike,« je jasen podjetnik, prepričan, da ima človek vedno na voljo dovolj priložnosti. Tudi farmacija denimo velja za zaprto panogo, ampak se da vanjo priti skozi druga vrata, v primeru Doctrine s storitvijo, ki izboljšuje izobraževalni proces. »Podobno kot je Booking lahko največji sistem za rezervacijo hotelov, čeprav nima v lasti niti enega hotela,« odpiranje vrat v svet priložnosti ponazarja Erjavec.