Med članicami je bila intenzivnost raziskav in razvoja najvišja v nordijskih državah; na Finskem je dosegla 3,17 odstotka, na Švedskem 3,16 odstotka in na Danskem 3,08 odstotka. Za petami sta jima sledili Avstrija (2,99 odstotka) in Nemčija (2,84 odstotka), več kot dva odstotka BDP pa so za raziskave in razvoj namenili še v Belgiji (2,46 odstotka), Sloveniji (2,39 odstotka) in Franciji (2,26 odstotka).
Manj kot odstotek BDP je namenilo devet članic EU, na dnu lestvice pa so se znašli Romunija (0,38 odstotka), Ciper (0,47 odstotka), Latvija (0,68 odstotka), Hrvaška (0,79 odstotka) in Bolgarija (0,80 odstotka).
Glede na leto 2004 se je intenzivnost raziskav in razvoja v EU povečala za 0,27 odstotne točke. V desetletju se je znižala v štirih članicah, v Romuniji pa je ostala na enaki ravni. Na Hrvaškem se je znižala z 1,03 odstotka na 0,79 odstotka BDP, v Luksemburgu z 1,62 odstotka na 1,24 odstotka, na Finskem s 3,31 odstotka na 3,17 odstotka ter na Švedskem s 3,39 odstotka na 3,16 odstotka.
Večino vseh sredstev za raziskave in razvoj je bilo namenjenih v gospodarstvu (64 odstotkov), sledili pa so mu visoko šolstvo (23 odstotkov), vladni sektor (12 odstotkov) in zasebni neprofitni sektor (en odstotek), je razvidno iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.
Tudi v posameznih članicah so za raziskave in razvoj največ namenili v gospodarstvu, le v Estoniji, v Grčiji, na Cipru, v Latviji in v Litvi je več sredstev prišlo iz visokega šolstva. V Romuniji je za raziskave največ namenil vladni sektor (skoraj polovico).
Največji delež je gospodarstvo za raziskave in razvoj namenilo v Sloveniji (77 odstotkov), na Irskem (73 odstotkov), na Madžarskem (72 odstotkov) ter v Belgiji in Avstriji (v vsaki 71 odstotkov).
Po podatkih Eurostata je EU, ki želi do leta 2020 za raziskave in razvoj nameniti tri odstotke BDP, zaostajala za Južno Korejo, Japonsko in ZDA, primerja pa se lahko s Kitajsko.
V Južni Koreji so predlani za raziskave in razvoj namenili 4,15 odstotka BDP, na Japonskem 3,47 odstotka, na Kitajskem pa 2,08 odstotka. ZDA so leta 2012 za raziskave in razvoj namenile 2,81 odstotka BDP.
Še vedno na repu po tujih neposrednih naložbah v BDP
Slovenija je sicer tudi lani glede na delež tujih neposrednih naložb v bruto domačem proizvodu (BDP) ostala med zadnjimi petimi članicami EU, po deležu neposrednih naložb v tujino v BDP pa med zadnjimi desetimi članicami, kažejo podatki statističnega urada. Slovenija je sicer v mednarodni menjavi usmerjena predvsem na trge EU.
Skupna vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2014 znašala 10,1 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečala za 13,5 odstotka. Delež tujih neposrednih naložb v vrednosti BDP je dosegel 27,2 odstotka, kar je za okoli dve odstotni točki več kot v letu 2013 in za okoli pet odstotnih točk več kot v letu 2008.
Vrednost neposrednih naložb slovenskih podjetij v tujini je konec leta 2014 znašala 5,3 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečala za 2,8 odstotka. To povečanje, ki je bilo prvo v zadnjih petih letih, pa ni zadostovalo za pozitiven premik v deležu vrednosti teh naložb v BDP.
Vrednost neposrednih naložb v tujini je tako lani dosegla 14,2 odstotka BDP, kar je približno enako kot v letu 2013 in za 1,8 odstotne točke manj kot v letu 2008, pojasnjujejo statistiki. Slovenska podjetja so imela lani v tujini neposredni ali posredni večinski nadzor nad 1317 podjetij, ki so skupaj zaposlovala 36.992 zaposlenih.
Precej boljša kot uvrstitev po naložbah je uvrstitev Slovenije po pomenu mednarodne menjave. Vrednost izvoza blaga in storitev je v Sloveniji je lani predstavljala 76,5 odstotka, vrednost uvoza blaga in storitev pa 68,7 odstotka vrednosti BDP. Po relativni velikosti vrednosti izvoza in tudi uvoza blaga in storitev v vrednosti BDP se je Slovenija lani med članicami EU uvrstila na 11. mesto.
Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu, je bila ena višjih med članicami. Višjo je izkazovalo le pet držav članic, med njimi sosednja Madžarska. Slovenska vpetost v mednarodno menjavo storitev je slabša. Po kazalniku tržne integracije v storitvah se je Slovenija v primerjavi s sosednjimi državami uvrstila le pred Italijo, med vsemi članicami EU pa približno na sredino, na 16. mesto.
Slovenija je v mednarodni menjavi usmerjena predvsem na trge držav EU. Primerjava slovenske usmerjenosti izvoza blaga za daljše obdobje kaže manjše premike izvoza v korist držav zunaj EU, vendar so ti, če izvzamemo Hrvaško in Madžarsko, manjši kot v drugih državah, pomembnih trgovinskih partnericah Slovenije.
Med vsemi aktivnimi tržnimi podjetji v nefinančnih dejavnostih, ki so delovala v Sloveniji leta 2013, je bilo 4,5 odstotka tujih podjetij, ki so zaposlovala okoli 16 odstotkov vseh oseb, ki delajo, in ustvarila okoli 22 odstotkov dodane vrednosti vseh v raziskovanje zajetih podjetij na domačem teritoriju. Takšna razmerja so tudi posledica razlik v velikosti podjetij. Tuja podjetja, merjena s povprečno zaposlenostjo, so bila namreč petkrat večja od nacionalnih.
Tuja podjetja so zato tudi pomembni nosilci raziskav in razvoja. Delež notranjih izdatkov za raziskave in razvoj v skupnih tovrstnih izdatkih vseh v raziskovanje zajetih podjetij v Sloveniji je v letu 2013 znašal 27,2 odstotka.
