Kaj vas motivira, da boste sprejeli medse devetošolce?
V prvi vrsti je motiv pomanjkanje kadra oziroma jih sploh ni, drugo je pomanjkanje kvalitetnega kadra , saj če ga že dobimo, so mladi strokovno in osebnostno neizdelani in neustrezni, tretja stvar, ki je prav tako zelo pomembna, pa je vzpodbuditi starše za proizvodne poklice, ki jih primanjkuje in so za otroka trenutno najboljša izbira. Starši sedanje generacije so že ljudje, ki so jih njihovi starši nagovarjali, da so ti poklici umazani in nevarni, da lahko hitro zgubijo službo. Stereotipov je veliko in želimo jim pokazati, kako delujejo taka proizvodnja podjetja danes.
Iz katerih šol sicer sprejmete največ mladih v službo in seveda prej na prakso?
Pri nas so večinoma na praksi dijaki iz strojnih šol, naj bo to srednja strojna šola ali strojna fakulteta, večina smer konstrukterstvo. Iz srednje strojne šole pa dobimo v veliki večini primerov strojne tehnike. Poklici, ki jih potrebujemo v proizvodnji, so lesarski tehnik, strojni tehnik, avtomehanik, imamo tudi kuharja, fante, ki jim ni uspelo končati šolanja, so pa zelo dobri pri praktičnem delu. Sicer pa imamo najraje tiste, ki so končali tehnično šolo, zelo dobro izkušnjo imamo z lesarskimi tehniki in seveda strojnimi tehniki.
Kateri kader najbolj potrebujete in ali lahko svoje znanje vi iz podjetja prenašate na šole? Ali je sploh povpraševanje po tem?
Trenutno najbolj potrebujemo sodelavce v proizvodnji, se pravi CNC operaterje in ročne orodjarje. Po nekaj sušnih letih so se letos v smer ročni orodjar vpisali štirje otroci. Potrebujemo tudi CNC programerje, ki jih sedaj dobimo iz proizvodnje, potrebujemo tudi konstrukterje. Pomanjkanje zapolnjujemo z outsourcanjem. Vse kar vsaj malo „vleče“ na strojnika, je za nas primerno. Na šole prenašamo znanje preko praktičnega usposabljanja v okviru prakse, direktnega prenašanja ni, zaenkrat še ni bilo povpraševanja po tem, smo pa sedaj v dobrem kontaktu z novim ravnateljem Srednje strojne šole Tehniškega šolskega centra Maribor in upamo, da se bo sedaj obrnilo na bolje. Prav tako sodelujemo s šolo in Zavodom RS za zaposlovanje v okviru usposabljanja odraslih.
Kakšne mlade dobite v svojo sredino? Ali so „opremljeni za življenje“?
Največ jih dobimo preko dobre besede tistih, ki so pri nas že zaposleni. Smo mlad kolektiv, ki je v povprečju star približno 35 let. Sprejmemo jih na trimesečno uvajanje, potem pa se skupaj z vodjo skupine in vsemi ostalimi pogovorimo, če je kandidat primeren za nas ali ne. V večini primerov jih zadržimo. Če so opremljeni za življenje, je odvisno od posameznika, nekateri so zelo, spet drugim to manjka, ampak jih z dobro voljo in pomočjo poskušamo opremiti za življenje, jim pomagati v težavah in svetovati, ko je to potrebno. Tu je naša mama, ki sicer dela v računovodstvu, vendar pa je po poklicu pedagoginja, se ponavadi pogovori s sodelavci, ko je to potrebno in nekako že izpeljemo celotno zadevo. To zelo pomaga predvsem pri delu z mladimi.