Evropa mora ustvariti pogoje, v katerih bodo begunci lahko uporabili svoja znanja in spretnosti, je na panelu na temo podjetnih beguncev na skupščini evropskih malih in srednjih podjetij dejal Antoine Savary iz Evropske komisije. Nujno je okrepiti njihovo znanje jezika države gostiteljice ter jim omogočiti dostop do financiranja, še posebej prek mikro kreditov. Podatki sicer kažejo, da je v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) 12,7 odstotka migrantov v delovnih letih samozaposlenih, enako velja za 12 odstotkov domačinov. Gre večinoma za mlade ljudi, veliko jih že ima podjetniške izkušnje iz drugih držav.
Avstrijske izkušnje na tem področju je predstavila Ulrike Rabmer-Koller iz avstrijske gospodarske zbornice. "Srečujemo se z ogromnimi izzivi," je poudarila. "Da bi jih presegli, nujno potrebujemo rešitve, še posebej na evropski ravni," je menila. V Avstriji se trudijo prišleke, ki jim država zagotovi mednarodno zaščito, čim prej vključiti na trg dela. "Namesto na socialni podpori mora biti osrednji poudarek na integraciji na trg dela," je govornica izpostavila avstrijsko stališče.
Tudi Rabmer-Kollerjeva je izpostavila pomen učenja jezika ter prepoznavanje sposobnosti in znanja migrantov. Avstrija želi begunce in njihove družine znotraj države umestiti tja, kjer manjka izobražene delovne sile in bi migranti to pomanjkanje lahko zapolnili. Konkretno beguncem v Avstriji pomagajo z dvema programoma: eden je mentorski program, v okviru katerega begunce pri njihovih začetkih na trgu dela ali podjetniške poti podpirajo izkušeni mentorji iz poslovnega sveta. Drugi pa je program pripravništva, v okviru katerega bodo avstrijske oblasti na podlagi opravljenih testov skušale povezati mlade begunce s podjetji, ki neuspešno iščejo pripravnike. Takih je v Avstriji vse več.
Svojo zgodbo je predstavila Nadia Qani, ki je z 19 leti z enim kosom oblačila in bosa iz Afganistana prišla v Nemčijo. Danes vodi svoje podjetje za zdravstveno oskrbo, kjer zaposluje ljudi z različnih celin in različnih nacionalnosti. "Ljudje se počutijo zelo močni, če lahko zaslužijo svoj denar," je poudarila. Generalna sekretarka mediteranskega podjetniškega združenja Businessmed Boutiba Mrad pa je izpostavila, da države potrebujejo dobre podatke o tem, kakšni migranti so na njihovem ozemlju. "Vedeti moramo, kdo je podjetnik, kdo je mlad, kdo potrebuje podporo pri jeziku, kdo potrebuje mentorja. Ne le, da jim damo denar in končajo v getih, kot se je dogajalo doslej," je dejala.
Iz občinstva je bilo sicer slišati, da je v Nemčijo letos prišlo že okoli 800.000 migrantov, katerih povprečna starost je 23 let, torej ne morejo imeti veliko podjetniških izkušenj. Ob tem ima manj kot petina primerne kvalifikacije, ki jih lahko uveljavljajo v Nemčiji.